Jože Volfand, foto Peter Marinšek
Jože Volfand, glavni urednik

Velika slika in detajli

Življenje je virtuozna igra velike slike in posameznih detajlov. Brez razumevanja širšega konteksta in soodvisnosti mnogoštevilnih elementov, ki prispevajo k delovanju ekosistema, se izgubljamo v partikularnostih, ki so pogosto zavajajoče. Kljub dobrim namenom lahko vodijo v slepo ulico s škodljivimi posledicami na različnih ravneh. Velika slika, celo ambiciozna vizija pa so lahko le sanje, ki jih čas razblini, brez operacionalizacije na posamezne korake, ki se izvajajo v detajlih.

Energija in energetika sta področji, ki še kako potrebujeta oboje, veliko sliko in detajle. Velika slika mora zajemati vse vidike: učinkovitost, dostopnost, zanesljivost, varnost, družbo blaginje in vzdržen vpliv na okolje. Če stavimo le na nekaj vidikov ali predvsem na enega, se celotna slika kmalu sesuje.

Znano je, da nam na področju energije na svetovni in evropski ravni ne gre najbolje pri iskanju ravnovesja med veliko sliko in posameznimi deli. Ali nam v prizadevanju po hitrem povečevanju obnovljivih virov energije med drugim ne grozi geostrateška ranljivost? Podatki za leto 2022 kažejo, da Kitajska predstavlja 77,8 odstotka svetovne proizvodnje fotovoltaičnih modulov. Drugi največji delež proizvodnje fotovoltaičnih modulov je pripadal Vietnamu, in sicer 6,4 odstotka. Skupaj torej 84,2-odstotni delež svetovne proizvodnje. Podatki so znani glede geografskih lokacij strateških redkih surovin, ki so daleč od nas. Nič novega, vem. Kljub temu me čudi, da v EU in Sloveniji tako počasi iščemo alternative za večjo dolgoročno robustnost energetskega sistema v lastnem ekonomskem prostoru. Je evropski odgovor na ta in druge vidike energetske ranljivosti tudi v renesansi odnosa do jedrske energije?

Jedrska energija je bila po Fukušimi, to je znano, po večini Evrope umazana beseda, z opazno izjemo Francije in Združenega kraljestva. Številne države so se posebej osredotočile na pospešeno zapiranje jedrskih elektrarn, predvsem Nemčija, ki je končala zapiranje svoje flote leta 2023. Številni analitiki trdijo, da je bil neto učinek teh korakov, seveda ob boku drugih dejavnikov, erozija zanesljivosti oskrbe, poraba več fosilnih goriv za zapolnitev vrzeli in višje mejne cene energije. Ta močna protijedrska naravnanost se je začela krhati v letih 2022–2023 zaradi energetske krize.

Naraščajoča globalna pripoved je, da je jedrska energija ključna za pospešitev postopnega opuščanja premoga, v tej luči lahko razumemo obljubo 22 držav na konferenci COP28 o podpori jedrske energije, tudi Slovenije, kot ključnega pomena za doseganje ničelne neto vrednosti. Evropski politični odpor proti jedrski energiji se topi, npr. nemška konservativna stranka podpira vrnitev jedrske energije, Švedska podpira novo jedrsko energijo, Francija podpira ponovni zagon jedrske rasti. V Sloveniji so se politični akterji poenotili, kot je sporočil predsednik vlade dr. Robert Golob, da se referendum o JEK-u 2 izpelje še letos. To je lahko pomemben korak na poti, da se velika slika slovenske energetike nekoliko razjasni. Del celotne zgodbe mora biti novi energetski zakon, ki ga je Vlada decembra poslala v državni zbor, in seveda Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt, ki je v novelaciji. Različni strokovnjaki, med drugim dr. Slavko Ažman v tej številki, opozarjajo, da je NEPN na določenih segmentih še vedno nerealen in do določenih deležnikov celo podcenjujoč.

V tej številki skiciramo nejasno »veliko sliko« okoli odpadnih voda v Sloveniji, ki imajo velik potencial. Ponovno izpostavljamo nove zahteve za poročanje podjetij o trajnostnosti, ki se prav tako ne smejo izgubiti v detajlih, ampak morajo podjetjem samim in vsem njihovim deležnikom pomagati razumeti, integrirati, meriti, ocenjevati in izboljševati vse trajnostne vidike v kontekstu ekonomske uspešnosti poslovanja. V to širšo sliko sodi tudi zeleno komuniciranje podjetij s področja trajnostnosti. Le parcialno informiranje lahko hitro vodi v zeleno zavajanje, na kar opozarja Boštjan Okorn iz Zveze potrošnikov Slovenije.

Ni kaj, kot družba rabimo teleskop in mikroskop, da lahko upravljamo kompleksnost življenja. In seveda veliko trajnostne modrosti.