Z oblikovanjem embalaže in s partnerji do manj ovir za recikliranje
Igor Milavec: Oskrba z okroglim lesom postaja osrednji problem, hlodovino uvažamo
Robert Ljoljo: Sedanje razmere bodo pospešile raziskave za zmanjševanje porabe surovin in energetike
Petrisa Čanji: Kako lahko študentje pripomorejo k trajnostnim rešitvam v podjetjih?
Primerjava med izbranimi slovenskimi in nekaterimi tujimi transportnimi organizacijami
Odgovor je preprost in zapleten, kakršen je pač naš pogled na zeleni prehod Slovenije do leta 2030. Kajti, citiram iz knjige Ekološka inteligenca, »zeleno je proces, ne status – zeleno moramo misliti kot glagol, ne kot pridevnik«. Povrh vsega se zdaj svet suče tako, da Robert Ljoljo, predsednik Novartisa v Sloveniji, ugotavlja, da bodo sedanje razmere pospešile raziskave za zmanjševanje porabe surovin in energije. Marsikaj, pravijo izvajalci Nacionalnega energetsko-podnebnega načrta, bo potrebno ponovno pretehtati. Kakšna bo sploh dinamika gospodarskega razvoja, kakšno bo življenje ljudi in kaj bomo pripravljeni storiti za zeleni prehod? To, da stane zdaj štruca babičinega kruha (850 g) več kot 4 evre, je podatek.
A podatek je tudi, kako Slovenija povečuje svoj ekološki dolg, ki z ogljičnim odtisom največ pove, koliko smo in nismo trajnostni. Svet je leta 1987 Zemljine vire za tisto leto porabil 23. oktobra, leta 1919 29. julija. Sloveniji je to letos uspelo že 18. aprila. Z viri in ekosistemskimi storitvami ne upravljamo pametno, čeprav smo se s cilji do leta 2030, takšne so bile ocene, zavezali neambiciozno. Kaj bodo torej popravljali načrtovalci NEPN v letih 2023 in 2024? Seveda bodo upoštevali nove strateške in zakonodajne usmeritve EU. A že zdaj globalne razmere samo potrjujejo, da je Slovenija premalo upoštevala, kljub zapisanim ciljem o oskrbi z energijo in prehrano ter za OVE, kako dosegati samooskrbo in kako skrajšati dobaviteljske verige. Prvi razvojni mejnik, leto 2030, je zelo blizu. Kako bo Slovenija znala uravnotežiti gospodarski razvoj s pravo mero ekološke inteligence, da bo na koncu desetletja pod črto zelenega prehoda več plusov, kot jih je zdaj? Če je ekološki dolg merilo, ki ga ne smemo spregledati. Ali bo za zeleni prehod potegnila ročno zavoro? Bo znižala letvice za zelene izdelke in zelene tehnologije in bo potisnila v ozadje življenjski ciklus izdelka? Kajti prav v podjetjih, kjer so bili doslej vsi procesi pretežno podrejeni trgu in dobičku, naj bi postopoma prav trg in trajnostni razvoj postala kot »sonce in luna«. Naj bi bilo tako, da drug brez drugega ne moreta. Bo to kompas nove vlade?
A ne gre zlahka. V reviji objavljamo anketo o Zakonu o varstvu okolja, ki je začel veljati v začetku aprila. Okoljski minister ga je v življenje pospremil kot slovensko okoljsko ustavo. Najpomembnejši novosti sta uvedba varovalnega okoljskega načela onesnaževalec plača in proizvajalčeva razširjena odgovornost. Podjetja in nekatere deležnike v sistemu ravnanja z odpadki smo vprašali, ali so pripravljeni na novosti.
Največ je povedal odgovor Alenke Pirnar iz Medexa: Glede aktualnih vprašanj nimamo pravih odgovorov, saj tudi mi, kot večina ostalih proizvajalcev, »tavamo v temi«. In je dodala, da od zakonodajalca pričakujejo jasna navodila in jasne informacije.
Iz več podjetij so odkrito odgovorili, da še ne vedo, kaj bodo njihovi prvi koraki. Res je. Spremembe so radikalne. Bo od zdaj sistem ravnanja z odpadno embalažo učinkovitejši? Zakonodajalec napoveduje predstavitev nove zakonodaje. Vendar se pogosto zatakne, kako izvajalci utreti pot najboljši praksi.
In smo tako pri Zelenem omrežju študentov. Pri naložbi v razvoj trajnostnih kompetenc študentov različnih študijskih smeri. Petrisa Čanji, predsednica, pravi, da povezovanje med študenti in mentorji s teoretičnim in praktičnim znanjem omogočajo predvsem z gradnjo banke znanja, ki jo trenutno vzpostavljajo na novi spletni strani www.zelenaslovenija.si. Kakor koli, današnja študentska generacija, hoče ali ne, prevzema in bo prevzela odgovornost za zeleni prehod Slovenije. Kakšni bodo razvojni mejniki Slovenije 2030, 2040, 2050 in kakšna bo hitrost trajnostnega vlaka na vseh ravneh, še posebej v gospodarstvu, ali bodo spodrezana krila ekološkemu dolgu države, je v glavi in v srcu bodočih kadrov z zelenimi kompetencami, ki jih v podjetjih potrebujejo. Pa zelo tudi država.
Embalažne novosti meseca maja.
Zmanjšanje količine primarne plastike iz fosilnih virov, povečanje deleža reciklirane plastike – tudi socialne plastike, uporaba plastike na biološki osnovi in ponovna ...
V začetku aprila je začel veljati Zakon o varstvu okolja (ZVO-2). Okoljski minister je Zakon označil za okoljsko ustavo, saj gre za temeljni sistemski zakon na področju varstva ...
Kot vse kaže, smo v letu 2021 že več hlodovine iglavcev uvozili predvsem iz Italije, Nemčije in Češke, kot smo jo izvozili. Ker se v Sloveniji še vedno širita tako obseg ...
Tradicionalni Dnevi slovenskega lesarstva so se letos osredotočali na izzive lesne in pohištvene industrije, krožnega gospodarstva, internacionalizacijo ...
Naša zadnja vlaganja podpirajo predvsem razširitev Novartisa v Sloveniji iz generične v bolj inovativno farmacevtsko družbo, odgovarja na vprašanja o naložbah v razvoj ...
Eden izmed načinov, s katerim v družbi Trimo spremljajo kazalnike ciljev trajnostnega razvoja, je metoda ocene življenjskega cikla izdelkov (LCA). S tem pa jim je uspelo integrirati ...
V luči aktualnih zahtevnih razmer na trgu energentov se je še povečala potreba Evrope, da postane čim bolj energetsko samozadostna. Z ukrepi za izboljšanje energetske ...
Podnebni dosje, uvodnik - EOL št. 168
Evropska platforma za prilagajanje podnebnim spremembam (Climate-ADAPT) je plod partnerstva med Generalnim direktoratom Evropske komisije za podnebne ukrepe ...
17. mednarodna IRDO konferenca Družbeno odgovorna družba 2022, ki jo 2. in 3. junija letos organiziramo pod naslovom »Zeleni, digitalni in vključujoči prehod ...
Zeleni prehod in digitalna preobrazba sta neposredno povezana. Zelene tehnologije nam lahko pomagajo pri doseganju trajnostnih in podnebnih ciljev ...
V občini Škofja Loka že od leta 2013 izvajajo sistem upravljanja z energijo. Preko energetskega informacijskega sistema imajo ažuren pregled nad stanjem ...
Vsi poznamo rek, da na mladih svet stoji. Zeleno omrežje študentov omogoča mladim, da razvijajo svoje potenciale in sodelujejo v ustvarjanju trajnostne sedanjosti ...
Zadnji dve turistični sezoni sta v Sloveniji večinoma potekali v poletnih mesecih, saj so v hladnejšem delu leta po svetu veljali omejitveni ukrepi za preprečevanje širjenja Covid-19 ...
Ministrstvo za okolje in prostor smo vprašali o težavah pri umeščanju objekta v prostor, saj gre za dolge administrativne postopke pri pridobivanju dokumentacije ...
V soboto, 21. maja 2022, se bo 40. Maraton treh src v zgodovino zapisal kot prva slovenska tekaška prireditev z nazivom »Prireditev z manj odpadki« ...
V Centralni čistilni napravi Domžale-Kamnik so z naprednimi tehnološkimi postopki v okviru nadgradnje procesa čiščenja odpadne vode optimizirali procese čiščenja odpadne vode ...
Družbena odgovornost je sinonim za trajnostno upravljanje, ki zadnja leta izredno pridobiva na pomenu.