Dan za sonaravni razvoj je dan za podnebje
Enotne opredelitve, kaj je zeleno, ni. Tako je zapisano v osnutku Podnebnega zakona. Stavek se nanaša na zeleno proračunsko reformo, pri kateri naj bi zeleno opredelili na osnovi metodologije, ki izhaja iz Uredbe o taksonomiji. Kajti Uredba o taksonomiji je prepotrebno zakonodajno sredstvo za interdisciplinarno ocenjevanje posegov in naložb v okolje. Če se to hoče, seveda. Vabilo k razumu in celovitemu pogledu na tisto, kar počnemo v podjetju, občini, državi. Morda klic k zdravi pameti.
Poglejmo. V septembru so v puščavi na severu Nevade odkrili ogromno nahajališče litija. Menda okrog 40 milijonov ton dragocene kovine, brez katere je ogrožen razvoj e-vozil, solarnih panelov, pametnih telefonov, računalnikov … Torej ekološka modernizacija za manj TGP. Toda pridobivanje litija zahteva veliko uporabo vode in energije in izkopavanje je krut poseg v okolje. Politika je raziskave financirala in je navdušena, okoljska stroka opozarja na tveganja.
Tudi v Srbiji in v BiH so raziskave pripeljale do nahajališč litija. Župan občine Lopare v BiH vztraja, da bodo najprej preverili okoljske vplive, potem se bodo odločili. Nahajališče naj bi bilo vredno 10 milijard dolarjev in dalo naj bi nemalo delovnih mest. V Srbiji ob odkritju tudi ni bilo enodušnega navdušenja.
Izkopavanje litija in drugih mineralov za zelene tehnologije je primer, kako se ni mogoče voziti na tirih zelenega prehoda brez pogleda na življenjski ciklus izdelka. Brez celovite presoje, kaj je in kaj ni zeleno. Resda je Franklin D. Roosvelt dejal: Kolikor je strokovnjakov, toliko je mnenj. Toda interdisciplinarni diskurz o sleherni vitalni temi za okolje, razvoj in skupnost je edina pot, da pred našimi očmi ne bo svetila meglena zelena svetloba.
Na primer: Dr. Jože P. Damijan govori o naklonjenosti EU do OVE in o tem, da je NEPN pravljica na evropski ravni. Zaradi Nemčije. Ta je zaprla vse jedrske elektrarne in vlaga samo v OVE, a je izpuste znižala samo za 30 %. Jedrska Francija jo zelo prekaša z nizkoogljičnostjo. Ob zadnjih jedrskih elektrarnah, ki so jih v Nemčiji pozaprli, so močno povečali proizvodnjo premoga. Njihova energetska oskrba je ogrožena. Njegova stava za razvoj energetskega sistema v Sloveniji je eksplicitna: OVE in jedrska energija.
Priprava novega NEPN naj povsem zapre vrata ozkoglednosti, manipulaciji ali celo sprenevedanju pri uvajanju zelenih tehnologij v okvirih, ki jih piše Bruselj preveč kot enoumno vizijo. Zdaj vendar že vemo, in Bruselj to zapoveduje, da ni nekaj zeleno, dokler ne analiziramo izdelka, naložbe ali projekta na njegovi poti od rojstva do pokopa. Tudi pri e-vozilih, na primer. Navsezadnje bi bila dobrodošla tudi strokovna razprava, kako je prav zares z ogljikom in CO₂ v naravi, v proizvodnji, v življenju. Že nekajkrat so v Sloveniji vzniknili polemični pogledi, koliko je in koliko vendar ni ogljik v celoti črni raček za življenje in podnebje. Tudi naravi lahko bolj priznamo, da se spreminja, kot se je že doslej dogajalo v zgodovini človeštva. Ali so dinozavri izumrli zaradi človekovih posegov v okolje?
Čar zelenih tehnologij ne bo obledel, če jih bomo presojali s prednostmi in slabostmi, s plusi in minusi, pač z vsemi tveganji in priložnostmi. Resnica je eliksir, tudi ko gre za zeleni prehod.
To ne velja le za izkope mineralov, za naložbe v zeleni razvoj, za iskanje lastnih virov ali za ukrepe za zmanjšanje toplogrednih plinov. Tudi vizije o brezogljičnosti ali podnebni nevtralnosti potrebujejo interdisciplinarni odmerek razmislekov.
Seveda je v fokusu zelene ekonomije samooskrba z viri. Evropski poslanci so v septembru sprejeli stališče, kako si zagotoviti oskrbo s strateškimi surovinami za prehod Evrope v trajnostno, digitalno in suvereno prihodnost. Sprejet je akt o kritičnih surovinah. Krožno gospodarstvo bodo že prihodnje leto spodbujali standardi, ki bodo omogočili povezovanje različnih sistemov proizvodnje in storitev. Kajti razvoj in proizvodnja zelenih tehnologij bosta v prihodnjih letih večkratno povečala povpraševanje po surovinah in materialih, saj o surovinah še ne razmišljamo dovolj kot o hranilih, ki se jih mora reciklirati. Ekonomija poželenja ne popušča, potrošnja ostaja mamilo.
Kaj je zares zeleno, je pravo vprašanje. Odprt diskurz o dejstvih je odgovor. In če bo leto 2024 res prvi Dan podnebja, vsak tretji četrtek v septembru, naj bo klic k sonaravnemu razvoju Slovenije.
