Položaj papirno-predelovalne industrije in zeleni prehod

| Avtor: Jože Volfand |


Petra Prebil Bašin, direktorica Združenja papirne in papirno-predelovalne industrije na GZS, opozarja, da postaja evropska industrija zaradi cene energentov nekonkurenčna: »Ključen problem je še vedno cena energentov v Evropi. Cena je nekonkurenčna v primerjavi s ceno v ZDA, na Kitajskem. Če so lani bile cene ladijskih prevozov še visoke in uvoz iz Kitajske okrnjen, temu letos ni več tako. Veliko izdelkov po nižjih cenah in z večjim ogljičnim odtisom prihaja v Evropo iz Kitajske, Turčije, ZDA. Evropska industrija kriči, da ob takih pogojih poslovanja ne more biti konkurenčna proizvajalcem iz drugih delov sveta.« Na vprašanje, zakaj so za tradicionalno letno srečanje panoge izbrali slogan Nazaj(?) v prihodnost, pa pravi, da je čas za premišljene spremembe.


Če primerjate letošnji položaj in poslovanje papirne in papirno predelovalne dejavnosti v Sloveniji s proizvodnjo papirja v EU, kaj kažejo razmere na trgu in kakšne so napovedi za bilanco do konca leta? Je poslovno okolje v Sloveniji manj naklonjeno papirni panogi?

Lansko in letošnje leto sta dve zelo posebni leti. Če smo lani govorili o visokih cenah energije in surovin ter enormnem povpraševanju po papirju po visokih cenah, je letos obseg naročil občutno nižji. Cene energije so padle, a ne na predkrizno raven. Podobno je s cenami surovin, pritiski na prodajne cene pa so veliki … Papirnicam niso prizanesle niti letošnje poplave epskih razsežnosti. Ob vsem tem smo sredi investicijskega vala. Gre za večje in manjše investicije, nove projekte, zato beležimo tudi v Sloveniji kar nekaj začasnih ustavitev proizvodnje. Skratka, trg preplavlja veliko negotovosti in nepredvidljivosti, novi projekti in razvoj … A gotovo najbolj bode v oči manjši obseg proizvodnje papirja letos tako v Sloveniji kot EU.

A v strukturi proizvodnje papirjev je že nekaj let trend, ki kaže na rast povpraševanja po embalažnih papirjih. Je vzrok predvsem v skokoviti rasti spletne trgovine? Nadaljuje se zmanjšanje proizvodnje časopisnega papirja, predvsem zaradi težav v podjetju Vipap? Ali bo torej razvoj slovenskega papirništva usmerjen predvsem k embalažnim materialom?

Glede na majhnost slovenske papirne industrije v primerjavi z evropsko je proizvodnja v Sloveniji izjemno raznolika in nišno usmerjena. Tako kot v Evropi se tudi v Sloveniji odraža zniževanje povpraševanja in posledično proizvodnje grafičnih papirjev. V porastu je delež embalažnih papirjev, medtem ko poraba in proizvodnja papirjev za gospodinjstvo in osebno higieno ostaja stabilno. Ne bi torej mogla trditi, da se dogaja kaj posebej drugega kot drugod v Evropi.

Spletna trgovina?

Porast spletne trgovine je bil v času epidemije res velik. Vendar pa so letos zabeleženi že veliki padci, čeprav so obsegi še vedno nekoliko nad predkrizno ravnijo. Začasne ustavitve proizvodnje papirja so predvsem posledica visokih cen energije, investicijskih aktivnosti, v manjši meri pa tudi pomanjkanja naročil.

Omenili ste negotovost in nepredvidljivost. To velja za celotno gospodarstvo. Vendar panoge ne ogroža pomanjkanje povpraševanja, pač pa bolj cene papirja, zelo visoke cene izdelkov, tudi pri higienskih papirjih potrošniki težko razumejo nenavadno visoke cene.

Celotno evropsko gospodarstvo se trenutno sooča s krčem na strani naročil. Po eni strani je razlog zanj lansko enormno povpraševanje in polna skladišča trgovcev, po drugi strani pa povečana previdnost potrošnikov pri nakupih zaradi napovedovanja slabših časov in geopolitične situacije, ki se vedno bolj zaostruje. Ključen problem je še vedno cena energentov v Evropi. Cena je nekonkurenčna v primerjavi s ceno v ZDA, na Kitajskem. Če so lani bile cene ladijskih prevozov še visoke in uvoz iz Kitajske okrnjen, temu letos ni več tako. Veliko izdelkov po nižjih cenah prihaja v Evropo iz Kitajske, Turčije, ZDA. Evropska industrija kriči, da ob takih pogojih poslovanja ne more biti konkurenčna proizvajalcem iz drugih delov sveta.

Cene energentov, pravite, so ključ za izboljšanje poslovanja. Kot energetsko intenzivna panoga papirničarji zagotovo iščejo inovativne rešitve, ki jih zahteva zeleni energetski prehod. Koliko je panoga zmanjšala porabo elektrike in kako skrbi za samooskrbo z obnovljivimi viri?

Projekti energetske učinkovitosti so stalnica že nekaj let. Ob lanski energetski krizi se je iskanje takih rešitev pokazalo za še kako potrebno. Papirništvo je bolj plinsko kot elektro intenzivno, torej je bila grožnja z omejevanjem dostopa do plina skrb vzbujajoča. Na srečo se grožnje niso uresničile. Vendar je kriza sprožila vprašanja o alternativnih virih, o novih tehnologijah, o prihodnji energetski oskrbi. Papirnice so že od nekdaj vsaj deloma energetsko samooskrbne, saj so prve hidroelektrarne v Sloveniji nastale prav v oz. ob papirnicah. Danes seveda portfelj samooskrbe dopolnjujeta biomasa ter seveda sončna energija, vendar skupna lastna proizvodnja električne energije za papirnice predstavlja le nekaj odstotkov potrebne porabe energije. Na drugi strani so se nekateri papirni predelovalci v zadnjih letih oskrbeli z lastno sončno elektrarno in so tudi povsem samozadostni.

Ne le zeleni prehod, evropski zeleni dogovor in usmeritve ESG, tudi razmere na trgu zahtevajo od podjetij inovativne rešitve v poslovanju in transformaciji. Kako naprej? Po katerih merilih je papirna industrija med strateškimi panogami za ohranjanje samozadostnosti EU?

Papirna industrija podobno kot jeklo, aluminij, steklo spada med industrijo strateških materialov, na kateri sloni vsa ostala evropska industrija. Velika, velika škoda bi bila, če bi zaradi nekonkurenčnih pogojev poslovanja v Evropi ta industrija zaprla svoja vrata. Evropa bi postala odvisna od surovin. Odvisnost, to je kriza pokazala, ne prinaša ugodnih cenovnih pogojev, poleg tega pa bi te surovine uvažali iz držav, kjer tehnologije niso na tako visoki okoljski ravni kot v Evropi. Ogljični odtis bi se torej le še povišal. Pozabiti ne smemo niti na ogljični odtis transporta. Skratka, strateški interes mora biti, da se ta industrija v Evropi ohrani in vzpodbuja. Papirna industrija je na začetku embalažne in higienske verige. Zato bi njen zaton v Evropi povzročil enormno višje stroške pakiranja, saj je kot dejavnost prisotna v praktično vseh sferah oskrbe prebivalstva in gospodarstva. Od prehrambne industrije, higiene, do oskrbe po embalaži pri vseh proizvajalcih tehničnih izdelkov.

V Sloveniji podjetja iščejo razvojne priložnosti. Katere naložbe v zadnjem obdobju lahko povečajo konkurenčnost panoge na globalnem trgu?

Gotovo je to vgradnja učinkovitejše opreme na energetskem in okoljskem področju kot pri tehnologiji. Pogosto je izziv slovenskih proizvajalcev njihova majhnost, ki je obenem prednost za obdelavo nišnih trgov.

Pospešek trajnostnemu razvoju dajejo v podjetjih krožni poslovni modeli. Jih panoga uvaja? Se podjetja odločajo tudi za nizkoogljične tehnologije?

Krožno gospodarjenje je zapisano v DNK-ju papirne industrije, tako radi pravijo papirničarji, saj se papir že od nekdaj reciklira. Kot embalažni material velja za zgled ostalim embalažnim materialom zaradi urejenega načina zbiranja odpadnega papirja in stopnje recikliranja. Papirno vlakno se v povprečju reciklira 5-7 krat. Naša naloga je, da ta model uporabljamo ter promoviramo. Dejansko papirna embalaža prevzema kar nekaj aplikacij embalaže iz drugih materialov, prav tako pa se prenavljajo embalažne rešitve iz papirja v nove, bolj trajnostne.

Seveda na drugi strani poteka zeleni prehod z zahtevo po postopni menjavi energentov in uvajanju energetsko učinkovitih naprav, kot so elektromotorji, črpalke, frekvenčni pretvorniki. Tudi uporaba digitalnih tehnologij za optimizacijo procesov ter programske opreme in senzorjev za spremljanje porabe energije in upravljanje z energijo. Določeni procesi se elektrificirajo, a srednjeročno lahko trdimo, da obstoječa tehnologija proizvodnje papirja še nima alternative za nizkoogljično delovanje, kar velja za večino tradicionalnih proizvodenj.

UMAR v letnem Poročilu o produktivnosti 2022 ugotavlja, da Slovenija na globalnem zemljevidu zaostaja za povprečjem EU pri produktivnosti in konkurenčnosti? Velja to tudi za papirno panogo?

Da, tu papirna industrija ni izjema. Dolga desetletja je imela slovenska industrija zaradi cene energije v Sloveniji konkurenčno prednost, ki pa se zaradi zapoznelih investicij v slovenski energetiki povsem izgublja. Mnogi gospodarstveniki poročajo o nekonkurenčnosti v primerjavi z drugimi evropskimi proizvajalci. Poleg energije so v Sloveniji problem tudi stroški dela, izvedba investicij, ki jih ovira težavno umeščanje v prostor, ter toga in pogosto nejasna zakonodaja, ki postaja vedno večja birokratska ovira.

Zakaj ste za tradicionalno letno srečanje panoge izbrali slogan Nazaj(?) v prihodnost?

»Nazaj(?) v prihodnost« zato, ker se moramo ob prehodu v zeleno prihodnost ozreti na prvinskost našega sobivanja z naravo, obenem vključiti upravljavski vidik in tudi družbeno komponento, da bi lahko ostali v toku s časom in razvojem družbe. Čas je za premišljene spremembe, ki bodo začetek nečesa novega, pa vendar osnovanega na večstoletni tradiciji papirne industrije. Razvoj prinaša nova spoznanja na znanih področjih, večjo učinkovitost uporabe virov, nove vire, nove načine rabe in uporabe. Novi časi prinašajo potrebo po drugačnih pristopih do kadrov, strank in drugih deležnikov.