Melvis Haskič: Slovenija še ni postavila temeljev za prehod na kompostabilno plastiko
Reciklažna industrija: Panoga se zavzema za konkurenčni boj na trgu, ZVO-2 pa drugače
Dekarbonizacija kot poslovna priložnost, ki poveča ugled podjetja
dr. Aleš Žnidarič: Investitorji preredko zahtevajo uporabo recikliranih materialov
dr. Maja Fošner: V logistiki bodo vse bolj prevladovale pametne rešitve
Naj bo tako, da so vse dobre reči tri. Čeprav se ve, da ne za vsakogar.
Prva.
V Državnem zboru čaka na obravnavo in sprejem ZVO-2, Zakon o varstvu okolja, ki ga je MOP predstavil kot sodoben okoljski zakon in ki želi urediti ravnanje z odpadki.
Druga.
Predlog nove, evropske direktive o trajnostnem poročanju, gre za poročanje o nefinančnih kazalnikih (okoljskih, socialnih, kadrovskih, tudi o človekovih pravicah, korupciji in podkupovanju in drugem) razširja število zavezancev poročanja. Tudi na mala in srednja podjetja. Kdor bo poročal, bo moral konkretno navesti, kako skrbi za zeleni prehod, kako bo zmanjšal ogljični odtis in kako bo skrbel za vire, zlasti z vodo, odpadki in energijo. A to ni vse.
Tretja.
Slovenija je s Češko republiko sklenila Sporazum o statističnem prenosu obnovljivih virov, ker za lani, kot kaže, ne bo izpolnila zavezujočega cilja, to je ciljnega deleža OVE v končni bruto rabi energije. Cilj je znan, to je 25 %. V mehanizem EU za financiranje energije iz OVE bo Slovenija za lani predvidoma plačala cca 5 mio. Cena zelenega prehoda ne bo nizka. Toda – ali dovolj vemo, kakšna priložnost so skupnostne sončne elektrarne?
Zakaj koš optimizma?
Novi Zakon o varstvu okolja – 2 zelo posega v zdajšnji sistem ravnanja z odpadki. Intervencijski posegi države za zmanjšanje neprevzetih kupov odpadne embalaže niso zalegli. V sistemu so luknje, ki jih zakonodajalec dolgo ni zakrpal. Tudi tistih ne, kjer država najbolj čuti dediščino slabe presoje, kaj mora storiti za samooskrbo pri komunalnem blatu in pri termični obdelavi odpadkov. A ZVO-2 z novo zakonsko ureditvijo spreminja razmere na trgu z odpadki. Ne bo se zgodilo čez noč. Za eno vrsto odpadkov, za en masni tok bi skrbela samo ena družba za ravnanje z odpadno embalažo. Predlog ZVO-2 v reviji temeljito predstavlja Ministrstvo za okolje in prostor. Z uvedbo sistema proizvajalčeve razširjene odgovornosti bodo podjetja prevzela vse stroške za odpadke, ki nastanejo v njihovi proizvodnji. Od zbiranja do reciklaže in druge vrste predelave. Kako bo s stroški in ali bo sistem z eno DROE boljši, bo pokazala praksa. Sedanji sistem je škripal, spremembe niso nepričakovane. Celovita ureditev ravnanja z odpadki v državi pa je lahko celovita le, če bo sistem odpadke predelal v vire ali jih na tak ali drugačen način vračal v proizvodnjo ali v ponovno uporabo. Se da?
Kako se da gospodariti z odpadki, vedo v družbi Saubermacher Slovenija. Direktorja Robert Čajič in Rudolf Horvat hočeta reciklirati vse, kar je le mogoče. To je zanju vizija Zero Waste. Dober primer prakse pa, če pri povzročitelju v industriji reciklirajo 90 % odpadkov. Odločili so se za nov način zbiranja odpadkov. Smart Waste. Senzorji in skenerji pri povzročitelju identificirajo vse, kar morajo vedeti o odpadkih. Pomagajo si še z mobilno aplikacijo. Z inovativnimi tehnološkimi rešitvami tako naročnikom in družbi ustvarjajo dodano vrednost. Če vemo, da je precej dvomov o stopnji reciklaže, ki jo naj bi statistično dosegala Slovenija, potem je družba Saubermacher Slovenija dober zgled s poslovnim modelom in rezultati.
Kako se da trajnostno poročati, odkriva naša tradicionalna novoletna anketa. Podjetja v letnih poročilih ne poročajo več le o finančnih rezultatih, marveč tudi o porabi virov, o manjšem ogljičnem odtisu, o kroženju materialov. In za takšna poročila prejemajo priznanja doma in v tujini. Programi razogljičenja do leta 2030 so marsikje že del poslovne strategije. Seveda je res. Predvsem tuji naročniki dajo vedeti, da je ogljični brezbrižnosti odzvonilo. Enako je zapisano v različnih razpisih za projektna in naložbena sredstva. Prav tako pri bankah. Trajnostno poročanje je že konkurenčna prednost. Marsikje tudi vedo, da je to poslovna priložnost. Zlasti pri obnovljivih virih energije.
Slovenija je po deležu električne energije iz nizkoogljičnih virov zaradi jedrske elektrarne boljša od povprečja v EU. Pri OVE smo slabši. Eden od odgovorov, da bomo boljši in manj ogljični, čeprav na vse tehnološke izzive še ni odgovorov, je program skupnostnih sončnih elektrarn. Ali bodo občine sprejele fotovoltaične programe energetske prenove in razogljičenja? Ne le občine, ki lahko hitreje pridobijo dovoljenja za namestitev solarnih panelov na strehah, tudi podjetja, kjer zgledov ne manjka. Res bolj na strehah podjetij kot drugje. Toda žarki so tu. Še bolj bo sonce posijalo, kot poje Magnifico, če bo kmalu sprejeta še regulativa za vzpostavitev skupnostnih sončnih elektrarn. In če se bo država odločila za sistem finančnih spodbud, ki bodo podprle naložbe za večji delež OVE v rabi energije in za njihovo skladiščenje.
Vsakdo naj nekaj položi v koš optimizma! Za Zeleno Slovenijo.
Dnevno natovorijo 300 tovornih vozil, s katerimi dnevno dostavijo 7.000 palet blaga na 1.200 lokacij. Takšen obseg poslovanja zahteva konsolidacijo skladiščnih lokacij ...
»Drži, da je zavedanje o uspešnem upravljanju logistike v slovenskem gospodarskem prostoru vedno višja. Podhranjenost z logističnim kadrom se je v zadnjih letih kazala tudi v tem ...
Mineralne surovine so temelj sodobne družbe, pa naj gre za kamene agregate, ki se uporabljajo v gradnji in za proizvodnjo gradbenih materialov, druge nekovinske ...
Štajerska gospodarska zbornica (ŠGZ) v sodelovanju s soustanoviteljema, Kemijskim inštitutom in Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru ...
Tržno ravnanje z odpadki – zlo ali ključ do uspešnega krožnega gospodarstva? Na to vprašanje so želeli odgovoriti na 8. konferenci reciklažne industrije, ki jo ...
Dogajanje v zvezi z Zakonom o varstvu okolja in v njem urejenem sistemu proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO) v preteklem letu je vse prej kot dolgočasno ...
Krožno gospodarstvo kot trajnostni gospodarski model je Evropska komisija dokončno potrdila s sprejetjem novega akcijskega načrta za krožno gospodarstvo, ki je bil sprejet ...
Slovenija je v preteklem dobrem desetletju zgradila večji del sistema ravnanja s komunalnimi odpadki, vendar pa ima na nacionalnem nivoju največji primanjkljaj ...
V Zbornici komunalnega gospodarstva (ZKG) smo se predvsem v zadnjem obdobju aktivno vključevali v razpravo o ustreznosti rešitev PRO v predlogu zakona ...
Ekološko mleko in izdelki iz njega so na slovenskem trgu že nekaj let. Zato so potrošniki o tem že zelo dobro seznanjeni. Drugačna je slika pri senenem mleku in izdelkih ...
Lidl Slovenija se kot ponudnik živilskih izdelkov v Sloveniji zaveda svoje vloge pri reševanju problematike zavržene hrane, zato se področja lotevajo z izjemno ...
Gospodarjenje z odpadki in učinkovita raba surovin je pomemben kazalnik trajnostnega razvoja podjetja. V zadnjih letih je vse več povpraševanja po gospodarjenju ...
Največji izziv je še vedno prenesti trajnost, okoljske vidike gradbeništva, v prakso. Nekatera podjetja, predvsem tista, ki delujejo v tujini, že razumejo pomen ...
Podjetje Riko Hiše je že od svojih začetkov zavezano gradnji z lesom – začeli so s proizvodnjo masivnih lesenih predizdelanih elementov, nato so prevzeli sistemski ...
Velik je pomen lesnih izdelkov iz slovenskega lesa za razogljičenje, a premalo upoštevan v praksi, so poudarili številni govorci na spletni konferenci z naslovom Trajnostna raba lesa ...
Vtisi z nedavno končane podnebne konference Združenih narodov v Glasgowu so še zelo sveži. Potekala je med opozorili znanstvenikov in najbolj ogroženih držav ...
Po moji oceni je rezultat COP26 zelo dober. Predstavlja pomemben korak naprej, torej v pravo smer. Vsi pa se zavedamo, da smo še daleč od ciljev in da je pred nami ...
Uvodnik Podnebnega dojeja, ki ga je napisala dr. Darja Piciga.
Embalažne novice meseca decembra.
Podjetje Avantpack, d.o.o., iz Nove Gorice, proizvaja kompostabilne vrečke in folije. So edini specializirani proizvajalec borazgradljivih vrečk v Evropi in del Skupine PoolPack ...
Vlada je v začetku novembra potrdila predlog Zakona o varstvu okolja (ZVO-2), ki smo ga pripravili na Ministrstvu za okolje in prostor, ter ga poslala v parlamentarno obravnavo.
Tokratna tradicionalna novoletna anketa postavlja v središče trajnostno poročanje.
Globalni okoljski problemi, katerih posledice negativno vplivajo na naš planet in naravo, ki nas obdaja, nas vsak dan opozarjajo na bistveno ...
Pričakovanja deležnikov vse bolj zahtevajo dekarbonizacijo, zato je pomembno, da jo podjetja prepoznajo kot poslovno priložnost. Aktivni energetski menedžment ...
Telemach, ki je v sklopu svojih družbeno odgovornih aktivnosti osredotočen tudi na okolju prijazno delovanje, je z rednimi investicijami v tehnologije za zmanjševanje ...
Skladno s slovenskimi in cilji EU glede izpustov in uporabe obnovljivih virov energije prinaša nova slovenska zakonodaja usmeritve tudi za plinovodna omrežja ...
Logistika povzroča približno 14 % emisij CO2 na svetovnem nivoju. 75 % teh emisij predstavlja prometni sektor. GLS se zaveda svoje odgovornosti do okolja ...