Inovativnost kot motor trajnostne preobrazbe
Resnična moč trajnostnosti ni v zagotavljanju zakonodajne skladnosti. Je prostor za ustvarjalnost in konkurenčno prednost. In prav inovativnost je tista, ki omogoča, da trajnostni cilji postanejo motor napredka in rasti.
Inovacije nastajajo na presečišču tehnologije, blagovnih znamk, zakonodaje in kulture ravnanja z viri. Tam, kjer podjetja izzive, kot so emisije, odpadki ali pomanjkanje talentov, prevedejo v boljše izdelke, procese in poslovne modele. Michael Porter in Mark Kramer sta s konceptom »ustvarjanja skupne vrednosti« pokazala, da podjetja krepijo konkurenčnost, ko rešujejo družbene probleme. Mariana Mazzucato poudarja, da so potrebne jasne »misije«, ki mobilizirajo industrijo, znanost in javne politike.
Z razvijanjem trajnostnih kompetenc – sistemskega razmišljanja, razumevanja življenjskih ciklov, oblikovanja z omejitvami in etike podatkov – podjetja odpirajo prostor za inovacije. Priložnosti za krepitev inovacij v Sloveniji so številne. V tej številki smo pod drobnogled vzeli odpadke, ki so lahko vir. Strinjanje, da so lahko gradbeni odpadki velik potencialni vir, je veliko. Že dolgo. A premikov ni. S prstom kažemo na togo zakonodajo. Zakaj ne bi uvedli pametne zakonodaje? Posebne okvirje, ki jih postavi država ali regulator, da podjetjem omogoči preizkušanje novih poslovnih modelov ali tehnologij v omejenem in varnem okolju – z začasno prilagoditvijo zakonodajnih zahtev. Če so rezultati uspešni, se zakonodajne zahteve na tem področju trajno spremenijo.
Majhnost Slovenije je lahko inovacijska prednost. Na več področjih se lahko vzpostavijo živi laboratoriji – soseske, šole, bolnišnice, industrijska in turistična območja kot testna polja za upravljanje z viri, trajnostno mobilnost, prenovo stavb, socialno kohezijo idr. – z odprtimi podatki za raziskovalce in startup ekosistem.
Rešitve so pragmatične: izbor nekaj jasnih nacionalnih misij, ki povežejo raziskave, regulacijo in podjetništvo; odprtje prostora za hitre pilote z začasnimi dovoljenji; vzpostavitev nacionalne platforme za industrijsko simbiozo; razvoj mehanizmov financiranja, ki nagrajujejo rezultate; ter sistematično izobraževanje vodstev in strokovnjakov o trajnostnih kompetencah. Odprti podatki in standardi lahko povečajo preglednost in pospešujejo uvajanje inovacij.
Če inovativnost razumemo kot disciplino – ne kot naključno iskro – in trajnostnost kot okvir za izbiro, ne kot omejitev, bomo podjetja in država postali bolj privlačni za talente in kapital ter bolj zvesti svojemu prostoru in ljudem. Od nas je odvisno, ali bomo »odpadek« – ljudi, idej, materialov, energije – še naprej obravnavali kot neizogiben strošek ali pa ga preoblikovali v vir rasti.
