dr. Gregor Radonjič: Dovolj je floskul, pri vplivih na okolje štejejo le podatki
Janez Magyar: Prva geotermalna elektrarna za zeleno prihodnost Lendave
Irena Hošpel: Z razvojem novih proizvodov predvsem k ponovni uporabi ali reciklaži
dr. Marta Klanjšek Gunde: Prehranska veriga je na preizkušnji, a ne le zaradi odpadne hrane
Igor Žula: Slovenska logistika v razvojnem ciklu in digitalni transformaciji
Kakšno bo desetletje osorej? Kdor ima zares rad Slovenijo, se bo to vprašal zdaj.
Napovedi, kako bo z gospodarsko rastjo vse bolj zadolžene Slovenije v prihodnjem letu, so majave, prevrtljive. A precej bolj določne so lahko odločitve, kaj bo z milijoni, ki naj bi bili na mizi za bolj ali manj razvojne naložbe, za zelene projekte in inovacije, na primer tudi za nizkoogljične tehnologije ali krožno ekonomijo. Ali če se ozremo na novo Slovensko industrijsko strategijo 2021–2030. Kaj se bo zavestno strateško odločilo, da bo razvoj Slovenije v novem desetletju zelen, ustvarjalen in pameten. Da bodo ti očarljivi pridevniki res asistirali pri odločevalcih in razdeljevalcih evrov na državni in drugih ravneh. Bodo?
Denarja ni malo, odgovornost toliko večja. Zvone Černač, minister brez resorja, pristojen za razvoj in kohezijsko politiko EU, je v Glasu gospodarstva navedel, da bo morala Slovenija v treh letih, še iz veljavne finančne perspektive, počrpati 1,8 milijarde. V novem večletnem finančnem okviru 2021–2027 pa, navaja minister, vsako leto počrpati med 700 milijonov in 1,3 milijarde evropskih sredstev. Vlada je že potrdila osnutek Načrta za okrevanje in krepitev odgovornosti. Program mora potrditi EU. Usmeritve, kateri projekti bodo prednostni, so znani. Zeleni prehod je omenjen. Dovolj?
Tudi druge blagajne so odklenjene. V Podnebnem dosjeju objavljamo nekaj slovenskih projektov, ki konkurirajo na razpise Sklada za inovacije ali sodelujejo v mednarodnih razvojnih projektih: dr. Robert Dominko (Kemijski inštitut), dr. Barbara Bertoncelj (Domel), dr. Matjaž Knez (Fakulteta za logistiko), dr. Gregor Dolanc (Institut "Jožef Stefan"). Za vsaj pest optimizma pa preberite nekaj zelenih idej v praksi. Konkretnih. Že na trgu ali v iskanju strateških partnerjev, ko se pionirji zelenega že spogledujejo s konkurenco na globalnem trgu. Snovalci, ki ustvarjajo s produktnimi inovacijami ali z drugačnimi pristopi algoritme življenja svetlejših barv in odtisov: Robert Slavec, dr. Stanko Hočevar, mag. Katarina Ostruh, Janja Juhant Grkman, Edin Behrić, Anže Miklavec, Sabina Dolenec, dr. Blaž Likozar. A zagotovo niso osamljeni.
Dodal bi jim lahko vsaj 11 zlatih priznanj, ki so jim letos nadeli lovorove vence na GZS na Dnevu inovativnosti. Kajpak inovacije niso samo zelene, ni veliko prebojnih in disruptivnih, še premalo razbijajo linearnost inoviranja, vendar nakazujejo poti do razvitejšega inovacijskega ekosistema v Sloveniji.
Vstop v novo razvojno desetletje pa ne more in ne sme spregledati predvsem spodbud projektom zelenega in digitalnega prehoda. S transparentno strokovno utemeljitvijo, kakršna bo njihova prodornost na trgu, kaj prispevajo k rasti produktivnosti, dodani vrednosti in večji blagoglasnosti med gospodarsko rastjo in posegi v človekov bivanjski svet. Samo v tem primeru bodo osmišljeni cilji, zapisani v NEPN ali strateškem načrtu razogljičenja Slovenije preko prehoda v krožno gospodarstvo.
Kajti kazalniki razvoja Slovenije ne lažejo. Na primer. Na enoto izpuščenih TGP je bilo v letu 2017 v Sloveniji ustvarjeno za 12,5 % manj BDP kot v povprečju v EU. Izpusti se povečujejo. Pri energetski učinkovitosti zaostajamo. Skupna raba OVE se je v Sloveniji od leta 2004 do 2018 povečala za 36 %, v EU se je v povprečju podvojila. Slovenija je ena od petih držav EU, v katerih je bil leta 2018 ta delež pod povprečjem načrta za dosego ciljev v letu 2020, to je 25 %. Po snovni produktivnosti smo na povprečju, pri produktivnosti se zaostanek povečuje …
In pri inovacijah se je Slovenija po Globalnem inovacijskem indeksu prav tako pomaknila s 26. na 32. mesto. Globalno je naša konkurenčnost slabša. Še več. Po inovacijski zmogljivosti je Slovenija v obdobju 2011–2019 doživela največji padec med državami EU, skupaj z Romunijo. O takšnih in podobnih lestvicah se lahko razmišlja neharmonično. A kavelj ni v tem. Paradigma linearnega inovacijskega sistema odmika Slovenijo od kluba najrazvitejših, kamor ne more z berglami, ampak samo z zelenim inovacijskim prebojem.
Seveda ni vse v rokah politike. A zdaj znotraj inovacijskega ekosistema še niso povezani vsi deležniki iz gospodarstva, akademske sfere in civilne družbe. Tudi Sripi, strateško razvojno-inovacijska partnerstva, šele vzpostavljajo platformne povezave. Naj politika pokaže, kaj zmore pri zmanjšanju birokratskih ovir za inovacijski preboj in s katerimi inštrumenti bo banke prepričala, da za razvitost slovenskega inovacijskega sistema začnejo vanj vlagati vsaj del od tistih dvajsetih milijard, na katerih sedijo. In naj pokažejo, da znajo inovativno upravljati s kapitalom, saj smo jih dokapitalizirali z davkoplačevalskim denarjem.
V letu 2021 želim med nami več empatije. In optimizma.
Predstavljamo embalažne novosti meseca decembra.
Zmagovalci Nagrad za trajnostni razvoj 2020 so bili predstavljeni na digitalnem dogodku. Letošnji splošni zmagovalec je bil Fraunhoferjev inštitut za raziskovanje silikatov ...
V evropski študiji Reciklaža embalaže za hrano in odpadna hrana kot del razvoja plastike je iz Slovenije sodeloval s prispevkom samo dr. Gregor Radonjič z Ekonomske-poslovne fakultete ...
V tradicionalni novoletni anketi smo povabljene povprašali, kako v različnih družbenih podsistemih in na različnih ravneh uvajajo v delo in poslovanje usmeritve, da bi bila Slovenija ...
V Sloveniji se vrsta podjetij, organizacij, inštitutov, občin, izobraževalnih ustanov in drugih organizacij z vso vnemo in otipljivimi rezultati loteva trajnostnega razvoja, krožnega gospodarstva ...
Na 1. Dnevu slovenskega lesarstva, pripravila sta ga SPIRIT Slovenija in Direktorat za lesarstvo na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo v sodelovanju z Lesarskim grozdom ...
Koliko podjetja, občine, strokovne inštitucije v praksi, v življenju in v delovnem okolju oživljajo strateške usmeritve o zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov ...
S tokratnim podnebnim dosjejem obeležujemo dvoletno izhajanje te priloge v reviji EOL. Začeli smo z obširnim, preglednim naborom prispevkov decembra 2018, ob podnebnem vrhu v Katovicah na Poljskem.
Izpuste toplogrednih plinov bomo do leta 2030 zmanjšali predvsem z ohranjanjem visoke stopnje energetskih prenov stavb z nizkoogljičnimi in obnovljivimi materiali, z ogrevanjem ...
Konec oktobra je potekel rok za vložitev prijav za razpis Sklada za inovacije za velike nizkoogljične projekte. Zanje je razpis namenjal milijardo evrov ...
V okviru evropskega razpisa Sklada za inovacije, ki podpira zelene in nizkoogljične projekte, tudi v Domelu pripravljamo prijavo. Naš projekt se osredotoča na razvoj EC tehnologije ...
Zasnova nacionalnega baterijskega centra temelji na potrebi več deležnikov v širši regiji kot podpora pri vključevanju novih tehnologij v proizvodne procese ...
Program H2student, ki v okolju pridobiva vedno večjo podporo, poteka letos prvič v Sloveniji in na Hrvaškem, zajema pa celotno izobraževalno vertikalo - od osnovnih šol ...
Institut "Jožef Stefan" (Odsek za sisteme in vodenje) koordinira ali je vključen v številne domače in mednarodne raziskovalne in razvojne projekte s področja gorivnih celic ...
V občini Lendava pripravljajo projekt napredne geotermalne elektrarne. Ali je to prva lastovka, ki bo naznanila, kako bi lahko Slovenija bolj izkoristila geotermalne vire?
Geotermalna energija (GTE) je shranjena v obliki toplote pod trdnim zemeljskim površjem. Je izrazito lokalen vir toplote, hladu in električne energije, zato je potencial zelo odvisen od
Kemična industrija lahko s svojimi inovacijami uspešno pripomore k reševanju izzivov na področju kmetijstva, voda, zdravstva, prehrane in drugih ključnih področij ...
STADLER je odprl nov Center za testiranje in inovacije na svoji proizvodni lokaciji v Krškem. Novi objekt bo imel dvojno vlogo – bo testni center za predstavitve strank ...
Pred desetimi leti so številne raziskave poudarjale, da bodo e-odpadki najhitreje rastoča kategorija odpadkov. Dejansko se je količina električne in elektronske (EE) opreme ...
Letos so v podjetju Saubermacher Slovenija razširili in varnostno nadgradili Center za ravnanje z nevarnimi odpadki v Kidričevem. Investicija v vrednosti približno 3,5 ...
V RCERO Celje že več kot desetletje uspešno spreminjajo odpadke v vire. Iz ločeno zbranih in mešanih komunalnih odpadkov pridobivajo koristne surovine za ...
Novinar Boštjan Videmšek je s fotografom Matjažem Krivicem odšel na pot po svetu, da bi odkrival pionirje boja s podnebno krizo in prihodnost mobilnosti ...
Tradicionalnemu letnemu srečanju članov Zelenega omrežja Slovenije virus ni mogel do živega. Srečali smo se v spletni obliki in spet je bilo nadvse zanimivo ...
Logistična panoga se je v času pandemije soočila z več izzivi, povezanimi predvsem s potrebami po logističnih storitvah, ki so se praktično čez noč spremenile ...
Varne meje zmogljivosti našega planeta (angl. planetary boundaries) smo ljudje presegli na naslednjih štirih področjih: 1) raba tal, 2) upad biotske raznovrstnosti in porušeno stanje ekosistemov ...
Evropska unija si je z Evropskim zelenim dogovorom zadala cilj, da postane podnebno nevtralna do leta 2050. Marca letos je nevladna neprofitna organizacija Project Drawdawn ...
Učenje na daljavo je prineslo slabosti in prednosti, učni uspeh je bil celo boljši, vendar pa je nekaj povsem drugega pouk v šoli ...
Že s konceptom gradnje e4 pred leti so se v podjetju Wienerberger odločili za štiri stebre – energetsko učinkovitost, za obnovljive vire in materiale, za emocije in ...
Ob izidu priročnika Prehod v trajnostno gradnjo in življenjski cikel stavbe je Fit media organizirala virtualno strokovno konferenco Izzivi in priložnosti za panogo – krožne ...
Razvoj naj bo zelen, ustvarjalen in pameten. Kaj je strateški cilj? Cilj je oblikovati trajnostno industrijsko strategijo, ki bo skladno s strategijo pametne specializacije ...,
Tropska hiša v Celju je unikaten in prvi projekt takšnih načinov prikazovanja vrst v Sloveniji. Obiskovalci se bodo med nekaterimi živalmi sprehodili v prehodnih ogradah ...
Slovensko podeželje utripa v ritmu letnih časov, odmaknjeno od urbanega, s hrupom, hitenjem in smogom prenatrpanega vsakdana, ponuja popoln odklop ...
Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija
