ESG – med regulacijo in svobodo vrednot
Odpiramo relevanten premislek, do kod je še smiselno in sprejemljivo regulirati trg z vidika ESG in od kod prepustiti posameznikom – fizičnim in pravnim osebam, da ravnajo skladno s svojimi vrednotami. Ker se vrednote marsikje v družbi votlijo ali banalno relativizirajo, v vse pore želi vstopati regulacija. In to do absurdnih meja. Zlasti še, ker se nanjo prilepi strah, »kaj če ne bomo zadostili še zadnji piki.« Kazni so znane in zmeraj visijo v zraku.
Že dolgo ugotavljamo, da se koraki tudi na področju ESG v podjetjih pogosto delajo iz strahu in ne iz prepričanja, da delamo smiselne in koristne stvari. Za kljukice v tabelah regulatorjev. In kjer umanjka smiselnost in pozitivna motivacija, ki je tudi nagrajena, se širi izgorelost. Letos naj bi v Sloveniji stroški nadomestil za bolniške odsotnosti dosegli skoraj 690 milijonov evrov, kar predstavlja 8-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2024. Duševne motnje, kot sta anksioznost in depresija, so na tretjem mestu najpogostejših razlogov za bolniške odsotnosti. Pogosto pokažemo na krizo odnosov.
Svež primer velike birokratizacije na vsej črti je Evropska uredba o proizvodih brez deforestacije, ki je bila sprejeta maja 2023. Vemo, da je njen cilj preprečiti, da bi proizvodi, povezani z deforestacijo ali degradacijo gozdov po 31. decembru 2020, vstopili na enotni trg EU. Plemenit cilj, ni kaj. A kaj to pomeni za podjetja, ki v katerikoli vlogi poslujejo s proizvodi, kot so les, soja, kakav, kava, palmovo olje, guma, govedo, in njihovimi derivati? Razen za majhna podjetja, ki imajo polletni zamik, naj bi uredba začela veljati konec letošnjega leta. Kmetje, gozdarji, industrija in trgovina že globoko dihajo, kako bodo zagotovili kompleksno proceduro zagotavljanja skrbnega pregleda za te surovine ali proizvode. No, v veliko tolažbo je zavezancem, da bo v zadnjem hipu visoko verjetno le prišlo do ponovnega odloga. Razlog? Informacijska nepripravljenost v Bruslju za tako obsežen »tovor« dokumentacije, ki ga bo treba nalagati v informacijski sistem. Je kdo izračunal, koliko stane na stotine milijonov dokumentov, ki jih bodo zavezanci pripravljali?
Ob takšnih in drugačnih stranpoteh, ki so se v zadnjih letih v imenu ESG kazali tudi v več državah po svetu, ko so podjetja ter drugi pravni in fizični subjekti izgubljali bančni račun v imenu »tveganja ugleda banke« (tudi o tem pišemo v tej številki), so resnični izzivi pogosto spregledani.
Na primer, kaj se zgodi, ko se tekoči odpadek ali celo strupena snov izlije v kanalizacijo, čistilna naprava pa nima mehanizma, s katerim bi lahko takšno odpadno vodo zavrnila. Kot pojasnjuje v intervjuju strokovnjakinja, vse, kar priteče po kanalizaciji, samodejno vstopi v proces čiščenja in lahko ob neustrezni sestavi povzroči zmanjšanje učinkovitosti ali celo zaustavitev procesa. Voda pa je ključni del življenja vseh nas.
Kaj se dogaja z regulacijo na področju energentov …? Več o tem v reviji.
Iz najstniških let se spomnim, kako mi je moja mami, pravnica, z izkušnjami z delom na sodišču in s korporativnim pravom, razlagala, v kolikšni meri lahko zakonodaja regulira življenje v državi in družbi in kje so njene meje. Če posameznik nima plemenitih vrednot, bo načrtno kopal luknje v zakonodaji. Če pa jih ima, bo njegovo delovanje pogosto v etični drži preseglo vsako črko zakona. Zavzemajmo se torej za notranje vrednote, ki nam dajo tudi smisel. Pa tudi za zdravo kmečko pamet, ki jo pretirana regulacija, tudi na področju ESG, pogosto povozi.
