Civilna odgovornost podjetij za podnebno škodljivo ravnanje ni več teoretična, ampak realna pravna možnost
O zakonodajnemu zaostrovanju upravljanja področij ESG v tej reviji in na portalu www.zelenaslovenija.si stalno odpiramo različne vidike. Zavedanje, da gre »zares«, raste med družbami, ki so zakonodajne zavezanke. Nekoliko počasneje sledijo srednje velika in manjša podjetja, ki so del dobavnih verig. Ne gre torej več le za splošna načela skrbnega gospodarjenja in korporativne družbene odgovornosti. Smo že v času sodno izvršljivih dolžnostih zmanjševanja negativnih vplivov na okolje in človekove pravice. Na to opozarjata v posebnem intervjuju specializirani odvetnici iz odvetniške pisarne Jadek & Pensa. Trenutno sicer ni neposredne pravne podlage za tožbo proti podjetju v Sloveniji zaradi neskladnosti s Pariškim sporazumom. A po njunem mnenju bi bilo mogoče tudi pri nas po vzoru iz tujine zasnovati tožbo z utemeljitvijo, da podjetje s svojim ravnanjem, kot je na primer zeleno zavajanje, nadaljevanje investicij v fosilna goriva ali nespoštovanje okoljskih ciljev, krši svojo civilnopravno dolžnost skrbnosti. Civilna odgovornost podjetij za podnebno škodljivo ravnanje ni več teoretična, ampak realna pravna možnost. Temelji na dolžnosti skrbnosti, človekovih pravicah in zavedanju prispevka k skupni škodi.
Kljub Omnibusu, ki nekoliko umirja tempo vnašanja ESG sprememb v prakso, se nabavni procesi v podjetjih nadalje transformirajo v smeri ESG, kot ugotavlja Uroš Primožič, direktor nabave skupine KANSAI HELIOS. Z ambiciozno zastavljenimi korporativnimi ESG cilji do leta 2030 stremijo k izboljšanju na obeh področjih – zmanjševanju celotnega ogljičnega odtisa in z izborom dobaviteljev zagotavljajo družbeno odgovornost skozi celotno dobavno verigo. Za čokoladne sladokusce je ilustrativen primer trajnostne nabave čokoladnica Zotter.
To so vzgledi, kako je lahko trajnostno naravnano podjetje tudi tržno uspešno. Ali kot pravi mag. Tomaž Berginc, direktor izlaške družbe ETI Izlake: »Zavedamo se, da mora biti evropska industrija del rešitve, ne pa žrtev zelenega prehoda.«
