Izzivi za pohištveno industrijo

| Avtor: Jošt Žagar |


Ob izidu priročnika Izzivi in rešitve za ponovni vzpon pohištvene industrije je Fit media pripravila strokovno konferenco. Nekatere ključne teme iz vsebinskih poglavij priročnika so predstavili avtorji, avtorice priročnika, pri čemer je bilo poudarjeno predvsem zgledno sodelovanje med akademsko sfero, izobraževalnimi inštitucijami in podjetji iz pohištvene industrije. V programu konference so sodelovali: mag. Dejan Židan, Igor Milavec, Matej Feguš, dr. Jasna Hrovatin, Mika Cimolini, Uroš Hohkravt, dr. Luka Jančič, Karla Knap, dr. Gregor Radonjič, mag. Katarina Globočnik in Franc Tolar.


Lesnopredelovalna panoga v Sloveniji postopoma oživlja, kar kažejo tudi poslovni rezultati. Pohištvena podjetja pa potrebujejo dodatne spodbude, saj ima ta industrija nižjo dodano vrednost in manj sredstev za razvoj, trženje in naložbe. Kaj lahko omogoči hitrejše prebujanje pohištvene panoge? Avtomatizacija in robotizacija, večja povezanost v gozdno-lesni verigi? Ali predvsem dizajn in dizajn menedžment?

Na nekaj vprašanj je odgovorila spletna konferenca, na kateri je mag. Dejan Židan, državni sekretar na MGRT, poudaril, da je uporaba lesa ena izmed pomembnih aktivnosti pri obvladovanju klimatskih razmer. Kar zadeva njeno poslovanje, je omenil nujen dvig dodane vrednosti.

Pred desetletji je bila lesnopredelovalna industrija paradni konj slovenskega gospodarstva. Z ukrepi ekonomske politike, je opozoril urednik publikacije Jože Volfand, pa bi si morali vsi deležniki prizadevati za uresničitev ciljev, ki jih je opredelil MGRT v dokumentu o razvoju lesnopredelovalne industrije do leta 2030.

Igor Milavec, iz Združenja lesne in pohištvene industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije, je predstavil ekonomski položaj panoge ter izzive trga. Lesarska in pohištvena podjetja v zadnjem desetletju rastejo, kar se odraža v dodani vrednosti na zaposlenega, prihodkih in dobičku. A pohištveni del panoge zaostaja. Panoga je občutljiva na rast stroškov dela in spremembe, kot so dvigi minimalne plače. Na njen položaj na trgu bosta vplivala energetska draginja in prihajajoča recesija v letu 2023.

Med ključnimi ukrepi za preživetje krize in dolgoročen razvoj bodo dvig dodane vrednosti na zaposlenega, vzpostavitev razvojnih strategij, ki si jih bodo podjetja opredelila, ter ukrepi države za podporo razvoju panoge. Obseg predelave lesa v Sloveniji bi se lahko povečal na 3 milijone kubičnih metrov letno, pogoj za to pa je povečan posek iz 4 na 6 milijonov kubičnih metrov letno.

Matej Feguš iz podjetja Donar je plastično in konkretno predstavil dizajn thinking in koncept krožnega gospodarstva. Svojo predstavitev je začel z mislijo, da ne izbiramo med okoljem in ekonomijo, temveč je odgovornost do okolja naša ekonomija. Razvoj izdelkov, ki bo upošteval okolje, družbo in uporabniško izkušnjo, bo moral potekati skladno z načeli trajnostnega oblikovanja, od zibke do zibke, krožne ekonomije, zero waste, ponovne uporabe, krožno oblikovalskega mišljenja in prehoda v nizkoogljično družbo. Izdelki podjetja Donar vključujejo obljubo o skrbno načrtovanem in trajnostno izdelanem pohištvu, ki na prvo mesto postavlja človeka in planet.

O sodelovanju akademske sfere z industrijo je govorila dr. Jasna Hrovatin s Fakultete za dizajn. Prepričljivo je predstavila številne prednosti takšnega sodelovanja za študente. Gre za praktične izkušnje, vpogled v proizvodnjo in sistem dela, izboljšanje zaposlitvenih možnosti ter mreženje med študenti različnih smeri. Po drugi strani pa podjetja pridobijo številne kreativne ideje, vpogled v kakovost študentov, prenos strokovnega znanja ter okrepijo svojo prepoznavnost.

Arhitektka Mika Cimolini je predstavila potencial sodelovanja med pohištveno industrijo in kreativnim sektorjem. V prihodnosti bo na povpraševanje vplivala predvsem generacija milenijcev. So informirani potrošniki, kupujejo po spletu, kjer lahko primerjajo značilnosti in cene produktov, spremljajo pa tudi njihove ocene na družbenih omrežjih. Pomembna sta jim ekologija in poreklo izdelkov. V bližnji prihodnosti se bo morala spletni prodaji prilagoditi tudi pohištvena industrija, saj je predvidena letna rast spletne prodaje pohištva do leta 2026 kar za 17 odstotkov.

Industrijski oblikovalec Uroš Hohkravt in arhitekt dr. Luka Jančič s Srednje šole za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani sta predstavila kreativne rešitve in lokalno identiteto za dvig dodane vrednost. Usmerila sta se na različne projekte in problematike, s katerimi se srečujejo dijaki na šoli. Pri oblikovalskem procesu je potrebno vključiti več faktorjev, kot so filozofija, tehnologija, uporabnik, identiteta, ergonomija, materiali, cene, trg, vse to s ciljem priti do funkcionalne rešitve.

Karla Knap iz družinskega podjetja Melu z 90-letno tradicijo je spregovorila o vstopu na trg in dvigu konkurenčne prednosti. »Les kupimo od lokalnih kmetov, ga razrežemo, posušimo in naredimo produkte. Imamo ničelni odpad, saj želimo imeti čim bolj učinkovito izrabo virov. Iz estetsko manj lepega lesa, ki je še funkcionalen, naredimo sredice, iz lesnega odpada pa naredimo pelete in brikete, ki služijo ogrevanju,« je Knapova predstavila eno izmed prednosti podjetja.

Prof. dr. Gregor Radonjič z Ekonomsko poslovne fakultete Univerze v Mariboru je analiziral načine ocenjevanja vpliva produkta na okolje. Ekodizajn po definiciji ISO 14006 pomeni vključevanje okoljskih vidikov v oblikovanje in razvoj produktov ter storitev z namenom zmanjševanja okoljskih vplivov skozi njihov celoten življenjski cikel. Ocenjevanje vplivov na okolje v življenjskem ciklu izdelka pa se izvaja z metodo LCA (Life Cycle Assessment). Analizo LCA je dr. Radonjič predstavil na primeru stola.

Iz družbe Alples sta se mag. Katarina Globočnik in Franc Tolar osredotočila na razvoj izdelka in dizajn za napredno pohištvo. Franc Tolar je dejal, da je podjetje vodeno produktno. Delo njihovih razvojnih ekip temelji na izkušnjah in znanju, neposrednem stiku s kupci, trgovci in dobavitelji, poznavanju trendov in lastne ustvarjalnosti, medsebojni komunikaciji ter uporabi digitalnih tehnologij in povezanosti podatkovnih struktur. Poleg industrijskega oblikovanja je med drugim predstavil tudi industrijsko proizvodnjo in prodajne mreže podjetja. Pomembna značilnost Alplesa je tudi trajnostna naravnanost, kar vključuje uporabo certificiranih lesnih plošč, recikliranje, nadzor nad porabo energije … Mag. Katarina Globočnik je predstavila produkte podjetja, med katerimi so na primer kuhinje, vgradne omare in pohištvo po meri, modularno pohištvo.

Priročnik Izzivi in rešitve za ponovni vzpon pohištvene industrije je izšel v tiskani in e-obliki. Za dostop do priročnika v e-obliki izpolnite obrazec na spletnem mestu Zelena Slovenija, za naročilo tiskane verzije pa se obrnite na Sandro Stermšek na Javni agenciji SPIRIT Slovenija (tel.: 05 90 89 520, e: sandra.stermsek@spiritslovenia.si).