Specializiran priročnik Izzivi in rešitve za ponovni vzpon pohištvene industrije, ki smo ga pripravili v sodelovanju z MGRT, Direktoratom za lesarstvo, in Javno agencijo SPIRIT, vsebinsko zajema tri tematska poglavja: dizajn menedžment (storitveno, produktno in trajnostno oblikovanje), marketing s prodajo in internacionalizacijo poslovanja ter razogljičenjem z lesom in lesnimi izdelki.

Uvodna prispevka v publikaciji sta napisala urednik Jože Volfand in Igor Milavec, Združenje lesne in pohištvene industrije.

Avtorice in avtorji posameznih poglavij so:

(1) Dizajn, razvoj izdelka in ustvarjanje dodane vrednosti

  • Martin Hladnik, IQwood d.o.o., Dizajn menedžment kot sredstvo za doseganje višje dodane vrednosti
  • Katarina Globočnik, Alples d.d., Napredno pohištvo za dom in poslovne prostore
  • Primož Jeza, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje, Dizajn menedžment in produktno oblikovanje
  • Mika Cimolini, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Center za kreativnost, Potencial sodelovanja med pohištveno industrijo in kreativnim sektorjem
  • Salih Teskeredžić, GAZZDA blagovna znamka, Produktno oblikovanje
  • Andrej Terčelj, Fakulteta za dizajn, Post-pandemski scenarij: raziskava opreme notranjih prostorov
  • Aleš Ugovšek, Barbara Šubic, M-Sora d.o.o., Trendi v razvoju lesenih oken in sodobne arhitekture objektov
  • prof. dr. Barbara Prinčič, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje, Oblikovalske trajnostne smernice za lesno/pohištveno industrijo
  • Matej Feguš, Donar d.o.o., Koncept trajnosti z vidika krožne ekonomije in načrtovanja

(2) Od skice do končnega izdelka in marketinga

  • Karla Knap, Melu mizarstvo, Vstop na trg in dvig konkurenčne prednosti
  • Iztok Bizjak, Gonzaga d.o.o., Lastna blagovna znamka in internacionalizacija poslovanja
  • Uroš Hohkravt, dr. Luka Jančič, Srednja šola za oblikovanje in fotografijo, Kreativne rešitve in lokalna identiteta za dvig dodane vrednosti
  • Jasna Hrovatin, Petra Kocjančič, Fakulteta za dizajn, Ekskluzivna linija izdelka s personalizirano prilagoditvijo posamezniku
  • Jasna Hrovatin, mag. Darko Šurina, Mojca Perše, Fakulteta za dizajn, Kreativnost študentov v soočenju z izkušnjami gospodarstva
  • Cvetka Hojnik, Višja strokovna šola za les in oblikovanje, Študij oblikovanja materialov med znanjem in iskanjem v praksi
  • Miha Humar, Biotehniška fakulteta, Novi materiali, osnovani na lesu in možnosti za boljšo konkurenčnost

(3) Izdelki iz lesa in prehod v nizkoogljičnost

  • Franc Pohleven, Biotehniška fakulteta, Z uporabo lesenih izdelkov do manj izpustov toplogrednih plinov
  • Gregor Radonjič, dr. Matjaž Denac, Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta Maribor, Katedra za tehnologijo in podjetniško varstvo okolja, Primerjalna analiza metod za ocenjevanje vplivov pohištvenih izdelkov na okolje
  • Maja Novak, SIQ Ljubljana, Standardi kakovosti, izračuni in verifikacije ogljičnega odtisa

Priročnik je z usmeritvami, pobudami in primeri prakse namenjen kadrom v pohištveni panogi.

Vsebina je pripravljena v sodelovanju z MGRT, Javno agencijo SPIRIT, podjetji in strokovnimi inštitucijami.

Prispevki upoštevajo tudi Izvedbeni dokument ukrepov razvoja lesnopredelovalne industrije. Izdalo ga je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Direktorat za lesarstvo.


Gazzda je najuspešnejša v Skandinaviji

V priročniku Izzivi in rešitve za ponovni vzpon pohištvene industrije sodeluje z zanimivimi mnenji o svojih izkušnjah pri ustvarjanju blagovne znamke tudi prof. Salih Teskeredžić iz Sarajeva. Sodeloval je na Festivalu lesa 2022 v Kočevju, ker je govoril o temi dizajn kot gibalo nove dodane vrednosti.

Izdelke njihove blagovne znamke Gazzda najuspešneje prodajajo v Skandinaviji. Profesor pravi, da je temelj njegovega pristopa pri oblikovanju v preprostem razumevanju problematike izdelka in v lahkotnosti njegove oblikovne preobrazbe. To lahkotnost je mogoče videti in občutiti. Bistvo uspeha nekega izdelka, pravi, je ustvarjalno odzivanje na potrebe, želje, pričakovanja ali sanje ciljne skupine.


Priročnik je brezplačen in je na voljo v tiskani in e-obliki. Za dostop do priročnika v e-obliki izpolnite spodnji obrazec, za naročilo tiskane verzije se obrnite na: SPIRIT Slovenija, javna
agencija, Sandra Stermšek, t: 05 90 89 520, e:
sandra.stermsek@spiritslovenia.si

Izid: november 2022
Izdala: Fit media d.o.o.
Naklada: 400 izvodov
Obseg: 112 strani

"*" indicates required fields

Hidden


Misli iz priročnika Izzivi in rešitve za ponovni vzpon pohištvene industrije

Les tujerodnih in invazivnih vrst

Uroš Hohkravt, dr. Luka Jančič, Srednja šola za oblikovanje in fotografijo Ljubljana
V okviru projekta NET-ENT smo z dijaki obiskali Oddelek za lesarstvo na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Namen obiska je bila razširitev znanja s področja izbire, obdelave in zaščite lesa. V sklopu obiska so predavatelji Katedre za tehnologijo lesa predstavili tudi projekt Applause, ki je obravnaval nerešena vprašanja glede ravnanja z invazivnimi tujerodnimi rastlinami v smislu pristopa zero waste in krožnega gospodarstva. Na podlagi predavanj in diskusij s strokovnjaki o različnih lastnostih lesa (zgradba lesa in njena variabilnost, kemična karakterizacija, fizikalno-mehanske lastnosti, sušilne lastnosti, zmožnost termične modifikacije, obdelavnostne lastnosti, trajnost in naravna odpornost) smo ugotovili, da bi bilo les nekaterih lesnih invazivnih rastlinskih vrst (od skupno sedemnajstih, ki so jih preučevali v okviru projekta), mogoče uporabiti za izdelavo klopi.

Prednosti pasivne hiše iz lesa

Prof. dr. Martina Zbašnik Senegačnik, UL, Fakulteta za arhitekturo
Investitorji so tudi v Sloveniji razpoznali prednosti pasivne hiše, saj se delež takih energijsko učinkovitih stavb, ki presega trenutno energijsko učinkovitost skoraj nič-energijske hiše po trenutno veljavnih zahtevah PURES-a, vsako leto povečuje. Od leta 2008, ko so se pri nas začele graditi pasivne hiše, za katere Eko sklad j.s. dodeljuje nepovratne finančne spodbude, jih je nastalo že vsaj 2000. Zanimivo je, da je med zgrajenimi pasivnimi hišami delež lesenih hiš precej večji, kot med ostalimi, energijsko manj učinkovitimi objekti. Eden od razlogov je gotovo krajši čas gradnje, saj ni potreben čas za sušenje konstrukcije. Pri nas čedalje več investitorjev zaupa gradnjo kakovostnim izvajalcem lesenih pasivnih hiš – veliko med njimi jih je pridobilo certifikat, ki ga za ustrezne in kakovostne gradbene sisteme, komponente in zgrajene hiše podeljuje Inštitut dr. Wolfgang Feist iz Darmstadta. Vse več je tudi ljudi, ki jim je mar za okolje in se zavedajo, da les ne povzroča škodljivih emisij, ni energijsko potraten, tudi na koncu življenjskega ciklusa ne po povzročal problemov okolju. Dodana vrednost pasivne hiše iz lesa je tudi dejstvo, da le-ta znatno prispeva k doseganju cilja ogljične nevtralnosti do leta 2050 v gradbenem sektorju (Han in dr., 2022).

Lesena hiša in skladiščenje CO2

Dr. Franc Pohleven, Biotehniška fakulteta, Svet za les
Lesena hiša povprečne velikosti v življenjski dobi skladišči 25 do 60 ton CO2, če dodamo še leseno pohištvo, pa od 30 do 70 ton CO2. K zmanjšani emisiji toplogrednih plinov ne prispevamo le z izgradnjo lesenih hiš, ampak tudi z vzdrževanjem ugodne klime v bivalnih prostorih. V lesenih hišah je potrebne mnogo manj energije za gretje in hlajenje, saj se občutek mraza ali vročine v prostoru kompenzira za 2 °C, s čimer se prav tako prihrani znatna energija, kar bi bilo treba upoštevati v končnem izračunu pasivnosti lesenega objekta. Poleg dobrega počutja je bivanje v leseni hiši bolj zdravo in prijetno kot v armiranobetonski, izolirani s kameno volno. Zaradi vseh teh dejstev bi energetsko potratna gradiva uporabljali le v primeru, ko ni mogoče vgraditi sonaravnih materialov.

Podjetja potrebujejo spodbude

Igor Milavec, GZS, Združenje lesne in pohištvene industrije
Leseno pohištvo je dolgoročno perspektiven izdelek, saj omogoča lepe ambiente in prijetno počutje, prispeva pa tudi k zajemu CO2 v izdelke in omogoča predelavo kvalitetnega lesa listavcev do najvišje stopnje predelave. V tem trendu ima seveda tudi slovenska pohištvena industrija velik potencial, a le ob ustreznih pogojih poslovanja. Državi se zato splača vzpostaviti vzvode, ki bodo poleg sedanjih podpor Direktorata za lesarstvo omogočili še dodatne spodbude za pohištvena podjetja.

Slovenski Center znanosti tudi za dizajn

Jože Volfand, Fit media d.o.o.
Vsako leto naj Center omogoči festival vrhunskih oblikovalskih in inovativnih rešitev domače in tuje pohištvene industrije. Ne le zato, ker si prodorni del pohištvenih podjetij to zasluži in ker nekaj slovenskih oblikovalskih presežkov krasi proizvodni portfelj uglednih tujih proizvajalcev in trgovcev lesenih in drugih izdelkov. Pač pa morda še bolj zato, ker je gospodarstvu, ne le lesni industriji, že napovedana Uredba o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo trajnostnih izdelkov, kar bo spremenilo koncept poslovanja in tehnoloških procesov.

Dizajn menedžment in pohištvena podjetja

Martin Hladnik, iQWood d.o.o.
V Sloveniji deluje tudi Kompetenčni center za design management, ki se osredotoča na pridobivanje znanj in kompetenc na področjih osnovnega dizajn menedžmenta, storitvenega dizajna in trajnostnega dizajna. Več informacij je na spletni strani centra (https://www.design-management.si/). Združenje sestavlja preko 55 članov, podjetij, ki dojemajo dizajn menedžment bistveno širše kot zgolj oblikovanje produkta. Žal med njimi ne najdemo podjetij iz pohištvene industrije, lesnopredelovalno panogo pa zastopa zgolj podjetje Lumar. Kaj se iz tega lahko naučijo slovenska podjetja?

Made in Slovenia

Mika Cimolini, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Center za kreativnost
Znak odličnosti Made in Slovenia je bil pomemben element pri grajenju prepoznavnosti slovenskih izdelkov in slovenskega oblikovanja. Podeljujemo ga v Sloveniji izdelanim in oblikovanim trajnostnim izdelkom z visoko oblikovalsko vrednostjo. Postal je sinonim za dober dizajn in trajnostni pristop k oblikovanju. Okolju prijazno in ekološko pohištvo je pomemben kriterij, ki bo v prihodnjih letih pozitivno vplival tudi na rast trga. Globalni trg okolju prijaznega pohištva je bil leta 2019 ocenjen na 35,2 milijarde dolarjev (Grand View Research, 2020). Trg trajnostnih izdelkov bodo v prihodnje spodbujali potrošniki iz generacije milenijcev in generacije Z (Wikipedia), ki kupujejo zgolj okolju prijazne izdelke z znanim poreklom. Pri razvoju ekološkega in trajnostnega pohištva bodo ključni oblikovalci in kreativni proizvajalci. Nekateri izmed njih so na ponovni uporabi materialov in izdelkih iz biorazgradljivih surovin zasnovali vizijo svojega delovanja.