Embalaža Okolje Logistika št. 153

Embalaža Okolje Logistika št. 153



Jože Volfand, glavni urednik
Jože Volfand, glavni urednik

OVE - dogovor, naložbe in prostorski načrti

Koliko bomo preklapljali na obnovljive vire do prvega mejnika zelene energetske prenove do leta 2030? V anketi so sodelovali ključni akterji, ki vedo, da brez dogovora ne bo šlo.

Dogovor.

Saj se ve več kot ne. Energetska prihodnost do leta 2030 je blizu in daleč. A trasa prenove in razogljičenja z nekaterimi nedvoumnimi ciljnimi črtami je zarisana. Vseeno je, ali je bilo prej jajce (NEPN) kot kokoš (Dolgoročna podnebna strategija do leta 2050), ko pa se dokumenti streznitve glede manj izpustov pridno množijo. Med svežimi je dolgoročna strategija energetske prenove stavb, najnovejši je zakon o učinkoviti rabi energije.

Strateške usmeritve so jasne: razogljičenje energetike, energetska učinkovitost, manjša raba in zanesljivost oskrbe. Kako se bo torej energetika z vsemi deli pomrežila, povezala, kljub razumljivim različnim interesom, in uskladila, dogovorila zeleni prehod?

Kajti realni scenarij desetletnega razvoja slovenske energetike ne more biti drugačen kot zelen. Umikov ne bo. Najbrž bo tudi veliko manj možnosti za nenačelne kupčije v politiki in stroki. Manjše možnosti za soliranje in za postavljanje ovir, ko se bo odločalo o zelenih virih energije, bodo mehčale pot do integracije akterjev v energetiki. A že sedanja praksa umeščanja energetskih objektov v prostor zahteva demokratizacijo procesa zelene prenove, saj navsezadnje vse, kar se zdaj dogaja v energetiki, zahteva aktivnega odjemalca. In sodelovanje deležnikov.

Kako do dogovora o zeleni preobrazbi? Dr. Robert Golob se zavzema za »demokratične procese«, ki bodo v sistem ustrezno integrirali nove tehnologije in svež denar. Marjan Eberlinc predlaga aktivnost v vseh delih energetske verige. Blaž Košorok pozdravlja transparenten dialog »med ključnimi akterji na slovenskem energetskem parketu«, saj so zaznane »neskladnosti v samih energetskih krogih«. Je pripravljenost?

Naložbe.

Infrastrukturni minister Jernej Vrtovec je izjavil: »Ta trenutek imamo 660 milijonov za projekte, ki imajo že zagotovljene finančne vire, vendar jih zaradi dolgotrajnih postopkov ni mogoče zagnati.«

Seznam prednostnih projektov v energetiki še ni dogovorjen. Vendar pa vzbuja več kot rahel optimizem lok dogodkov, s katerimi Slovenija napoveduje prehod k večjemu deležu energetskih naložb za čistejšo energijo, a ne le to. Po vrsti.

Napovedano je nadaljevanje gradnje HE Mokrice. Podpisana je koncesija za gradnjo HE na srednji Savi. Na ljubljansko-litijskem delu jih naj bi stalo šest, na zasavskem tri. Shema za individualno oskrbo s sončnimi elektrarnami z GEN-i kot povezovalcem in nosilcem ne drži križemrok. HESS načrtuje 6-megavatno sončno elektrarno. HSE bi lahko gradil do 15-megavatno sončno elektrarno na deponiji elektrofiltrskega pepela v Prapretnem v Trbovljah. Mag. Janez Kopač pravi, da v Sloveniji že imamo zelene multinacionalke: GEN-I za sončne elektrarne, Resalta za energetsko učinkovitost in Petrol za obnovljive vire. Če bi Slovenija v krajšem času sprejela operativni načrt za razogljičenje proizvodnje električne energije, bi lahko v njem poleg HE tudi za sončne elektrarne brez fig v žepu domislili, v koliki meri lahko v kolektorje ujamejo sonce gospodinjstva in skupnosti stanovalcev, koliko lokalne skupnosti in katere sončne objekte se gradi na degradiranih in drugih večjih območjih.

A med viri zelene energije je znan tudi nosilec načrtovalec vetrnih turbin, to so Dravske elektrarne. Geotermalna energija ostaja še nepopisan list, biomasa išče stik z novimi kotli, vodik in obnovljivi plini so tu. Desetletni naložbeni cikel v zelene vire energije, dober signal je ustanovitev Konzorcija za pospeševanje zelene transformacije energetike, bo načrt z napako brez liste naložb v omrežje, v hranilnike, v nove vire in tehnologije. Na primer daljnovod Cirkovce – Pince, pa napoved podjetja NGEN o postavitvi 10.000 hranilnikov energije pri gospodinjstvih idr.

Prostorski načrti.

Pred vstopom v desetletje načrtnega razogljičenja energetike ne manjka čejev ali omejitev – da ni povezovanja in usklajevanj, da ni transparentnosti in vseh kart na mizi, da ni liste prednostnih naložb v zelene vire in še kaj. Toliko jih je, da bi komu splahnel pogum. Narobe. Poleg tega pa – vloge v energetiki so porazdeljene, igralci so znani, režiser ali koordinator za strateške in vitalne razvojne odločitve države pa se ve, kje je. Kajti desetletni zeleni, razogljični načrt se začne in konča pri lokacijah in prostorskih načrtih. Kaj že ima država, kaj občine? In kaj se mora začeti nemudoma pripravljati? V resnici je desetletje kratko za vsako energetsko naložbo.

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija
iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Sofinanciranje spletne strani je bilo pridobljeno preko Vavčerja za digitalni marketing.