Peter Putz: Karton je trajnosten, tudi trg se usmerja k ekološkim izdelkom
mag. Alan Perc: Maribor želi postati energetsko samooskrbno mesto
Lidija Rakuša: Z zeleno energijo v trgovskih centrih, s spletom še bolj h kupcu
dr. Gašper Gantar: Ocena okoljskih vplivov električnih vozil v celotnem življenjskem ciklu
dr. Sonja Mlaker Kač, dr. Matevž Obrecht: Transparentnost z rešitvami IT povečuje zaupanje v verigo
Koliko bomo preklapljali na obnovljive vire do prvega mejnika zelene energetske prenove do leta 2030? V anketi so sodelovali ključni akterji, ki vedo, da brez dogovora ne bo šlo.
Dogovor.
Saj se ve več kot ne. Energetska prihodnost do leta 2030 je blizu in daleč. A trasa prenove in razogljičenja z nekaterimi nedvoumnimi ciljnimi črtami je zarisana. Vseeno je, ali je bilo prej jajce (NEPN) kot kokoš (Dolgoročna podnebna strategija do leta 2050), ko pa se dokumenti streznitve glede manj izpustov pridno množijo. Med svežimi je dolgoročna strategija energetske prenove stavb, najnovejši je zakon o učinkoviti rabi energije.
Strateške usmeritve so jasne: razogljičenje energetike, energetska učinkovitost, manjša raba in zanesljivost oskrbe. Kako se bo torej energetika z vsemi deli pomrežila, povezala, kljub razumljivim različnim interesom, in uskladila, dogovorila zeleni prehod?
Kajti realni scenarij desetletnega razvoja slovenske energetike ne more biti drugačen kot zelen. Umikov ne bo. Najbrž bo tudi veliko manj možnosti za nenačelne kupčije v politiki in stroki. Manjše možnosti za soliranje in za postavljanje ovir, ko se bo odločalo o zelenih virih energije, bodo mehčale pot do integracije akterjev v energetiki. A že sedanja praksa umeščanja energetskih objektov v prostor zahteva demokratizacijo procesa zelene prenove, saj navsezadnje vse, kar se zdaj dogaja v energetiki, zahteva aktivnega odjemalca. In sodelovanje deležnikov.
Kako do dogovora o zeleni preobrazbi? Dr. Robert Golob se zavzema za »demokratične procese«, ki bodo v sistem ustrezno integrirali nove tehnologije in svež denar. Marjan Eberlinc predlaga aktivnost v vseh delih energetske verige. Blaž Košorok pozdravlja transparenten dialog »med ključnimi akterji na slovenskem energetskem parketu«, saj so zaznane »neskladnosti v samih energetskih krogih«. Je pripravljenost?
Naložbe.
Infrastrukturni minister Jernej Vrtovec je izjavil: »Ta trenutek imamo 660 milijonov za projekte, ki imajo že zagotovljene finančne vire, vendar jih zaradi dolgotrajnih postopkov ni mogoče zagnati.«
Seznam prednostnih projektov v energetiki še ni dogovorjen. Vendar pa vzbuja več kot rahel optimizem lok dogodkov, s katerimi Slovenija napoveduje prehod k večjemu deležu energetskih naložb za čistejšo energijo, a ne le to. Po vrsti.
Napovedano je nadaljevanje gradnje HE Mokrice. Podpisana je koncesija za gradnjo HE na srednji Savi. Na ljubljansko-litijskem delu jih naj bi stalo šest, na zasavskem tri. Shema za individualno oskrbo s sončnimi elektrarnami z GEN-i kot povezovalcem in nosilcem ne drži križemrok. HESS načrtuje 6-megavatno sončno elektrarno. HSE bi lahko gradil do 15-megavatno sončno elektrarno na deponiji elektrofiltrskega pepela v Prapretnem v Trbovljah. Mag. Janez Kopač pravi, da v Sloveniji že imamo zelene multinacionalke: GEN-I za sončne elektrarne, Resalta za energetsko učinkovitost in Petrol za obnovljive vire. Če bi Slovenija v krajšem času sprejela operativni načrt za razogljičenje proizvodnje električne energije, bi lahko v njem poleg HE tudi za sončne elektrarne brez fig v žepu domislili, v koliki meri lahko v kolektorje ujamejo sonce gospodinjstva in skupnosti stanovalcev, koliko lokalne skupnosti in katere sončne objekte se gradi na degradiranih in drugih večjih območjih.
A med viri zelene energije je znan tudi nosilec načrtovalec vetrnih turbin, to so Dravske elektrarne. Geotermalna energija ostaja še nepopisan list, biomasa išče stik z novimi kotli, vodik in obnovljivi plini so tu. Desetletni naložbeni cikel v zelene vire energije, dober signal je ustanovitev Konzorcija za pospeševanje zelene transformacije energetike, bo načrt z napako brez liste naložb v omrežje, v hranilnike, v nove vire in tehnologije. Na primer daljnovod Cirkovce – Pince, pa napoved podjetja NGEN o postavitvi 10.000 hranilnikov energije pri gospodinjstvih idr.
Prostorski načrti.
Pred vstopom v desetletje načrtnega razogljičenja energetike ne manjka čejev ali omejitev – da ni povezovanja in usklajevanj, da ni transparentnosti in vseh kart na mizi, da ni liste prednostnih naložb v zelene vire in še kaj. Toliko jih je, da bi komu splahnel pogum. Narobe. Poleg tega pa – vloge v energetiki so porazdeljene, igralci so znani, režiser ali koordinator za strateške in vitalne razvojne odločitve države pa se ve, kje je. Kajti desetletni zeleni, razogljični načrt se začne in konča pri lokacijah in prostorskih načrtih. Kaj že ima država, kaj občine? In kaj se mora začeti nemudoma pripravljati? V resnici je desetletje kratko za vsako energetsko naložbo.
Embalažne novosti meseca oktobra.
Kako lahko podjetje zmanjša izpuste in kako postaja krožno? Odgovor daje Količevo Karton. Novi kotel nadomešča energijo na osnovi fosilnih goriv in ...
Čeprav se o trajnostnem razvoju veliko govori, je razumevanje koncepta lahko zelo nejasno in raznoliko, tudi znotraj podjetja. Da bi podjetjem in organizacijam ...
Ministrstvo za infrastrukturo smo vprašali, katere bistvene novosti prinaša Zakon o učinkoviti rabi energije (ZURE).
Konec poletja je zaživela nova spletna stran o zemeljskem plinu v prometu, strokovno so jo pripravili na Gospodarsko interesnem združenju za distribucijo zemeljskega plina ...
V reviji EOL objavljamo intervju o strategiji podnebne prihodnosti Slovenije, ki predstavlja vrsto analitičnih osnov, različne scenarije, kako bi ali bo Slovenija dosegla razogljičenje ...
Izšel je priročnik za krožno gospodarstvo Prehod v trajnostno gradnjo in življenjski cikel stavbe. V knjižnem programu Zelena Slovenija ga je Fit media izdala s podporo MGRT ...
Stavb ne bo več mogoče načrtovati in graditi tako kot doslej. Začenja se zelena prenova gradbene panoge. Slovensko združenje za trajnostno gradnjo GBC Slovenija je 15. in 16. oktobra ...
Mag. Alan Perc, direktor Energetike Maribor, napoveduje, da bo Maribor energetsko samooskrbno mesto z različnimi energenti. Zdaj so zelo uspešni pri razvoju sistema daljinskega ...
V Merkurjevih centrih so prvi začeli prodajati hranilnike električne energije po sklenitvi strateškega partnerstva s podjetjem NGEN. Ne po naključju. Merkur se je že pred leti odločil za ...
Seveda je narava vrednota tudi za druge Evropejce, podobno kot je za vse nas pomembno varstvo okolja. Vendar je delež vprašanih državljanov Slovenije, ki v raziskavah Eurobarometra izražajo skrb za ohranjanje narave in zdravo okolje, še nekoliko večji kot je povprečje za EU ...
Dolgoročna podnebna strategija Slovenije do leta 2050 je strateški dokument, ki daje jasno usmeritev za podnebno nevtralnost, ni pa akcijski načrt, kot je NEPN ...
Z novelo Zakona o varstvu okolja se bo na trgu pri ravnanju z odpadno embalažo marsikaj spremenilo. Proizvajalčeva razširjena odgovornost bo narekovala ...
Jeseni 2019 je bila sprejeta Uredba o skladiščenju trdnih gorljivih odpadkov na prostem (Uradni list RS, št. 53/2019). Po približno enem letu, odkar je Uredba sprejeta ...
Plastika ima v sodobnem svetu izreden pomen, saj nam omogoča udobno življenje, kakršnega poznamo. Zaradi želje po stalni gospodarski rasti se na svetovni ravni ...
Kako hitro se bo lahko povečeval delež električnih vozil, je odvisno od njihove cene, državnih subvencij, infrastrukture za polnjenje električnih vozil ipd. ...
Zaupanje v oskrbovalnih verigah je poleg moči, položaja in finančne stabilnosti oskrbovalne verige pomemben dejavnik nemotenega delovanja in sodelovanja ...
Združenje za zemeljski in obnovljiv plin v prometu (NGVA Europe) je objavilo podatke o trenutni uporabi biometana v sektorju cestnega prometa v Evropi ...