Maribor želi postati energetsko samooskrbno mesto – EOL 153

Med primere dobre prakse, kako v Sloveniji spodbuditi razvoj sistemov daljinskega ogrevanja in hlajenja na OVE in kako bolj izkoristiti odvečno toploto, je uvrščena Energetika Maribor z izgradnjo hranilnikov toplote in načrtovano porabo toplotnih črpalk. Kakšen sistem ste vzpostavili, kakšni so rezultati?

V letu 2020 smo proizvodnjo toplotne energije povečali na dobrih 60 % s soproizvodnjo toplotne in električne energije(SPTE). Na območju Energetike Marbor smo postavili pet 200 m3 hranilnikov toplote (skupaj 1000 m3) in izvedli izgradnjo solarnih kolektorjev z letno proizvodnjo 63 MW/h. S hranilniki toplote smo podaljšali obratovalni čas največje naprave za soproizvodnjo toplotne in električne energije in to kar za 5 ur dnevno. Ob tem smo ob jutranjih konicah odjema toplote znižali konično moč proizvodnje za približno 15 MW. Ob modernizaciji črpališča smo skupaj z izvedenimi ukrepi zmanjšali rabo primarne energije za slabih 28 GW/h na leto.

Torej sledite dokumentom o prenovi energetskega sistema. V središču je učinkovita raba energije, manjša poraba in večji delež OVE. Kaj lahko za zeleni prehod storite v lokalni skupnosti?

Ključni ukrep zelenega prehoda je povečanje energetske učinkovitosti in s tem zmanjšanje rabe primarne energije. To pomeni zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Na področju daljinske toplote je prvi izziv izboljšanje učinkovitosti celotnega sistema proizvodnje in distribucije toplotne energije. Za zmanjšanje deleža fosilnih goriv (zemeljski plin) je ključno uvajanje obnovljivih virov energije. Zato načrtujemo izvedbo visokotemperaturne toplotne črpalke ob izrabi geotermalne energije iz reke Drave ter izrabo odvečne toplote iz predvidenega objekta za termično predelavo odpadkov. Termična predelava odpadkov pomeni tudi dolgoročno rešitev problematike ravnanja z odpadki. Zagotovili bi si okrog 60 % samooskrbe s toploto iz sistema daljinskega ogrevanja v Mestni občini Maribor.

V napovedanem valu energetske prenove stavb se največ omenja raba sončne energije. Ne le pri individualnih stanovanjskih enotah, na Jesenicah je postavljena tudi prva sončna elektrarna na večstanovanjski stavbi. Kako je v Mariboru? Načrti?

Naša hčerinska družba Energija in okolje je pravkar prevzela sončno elektrarno na kopališču Pristan, v Energetiki Maribor pa smo tik pred zaključkom priprave projekta za postavitev 254 kWp sončne elektrarne na lokaciji naše največje kotlovnice na Jadranski cesti v Mariboru. Naši načrti s samooskrbo in s proizvodnjo električne energije iz fotovoltaike so usmerjeni na izkoriščanje sončne energije na večjih površinah večstanovanjskih stavb in degradiranih območjih, primernih za izvedbo postavitve sončnih elektrarn.

Za zeleni energetski prehod bo nujna sprememba energetskih virov. Omenili ste sončno energijo in energetsko izrabo odpadkov. Kako bo s samooskrbo?

Mesto Maribor želi biti v prihodnje kar najbolj energetsko samooskrbno, še posebej na področju toplote. Pri oskrbi s toploto iz sistema daljinskega ogrevanja bomo z načrtovano širitvijo vročevodnega omrežja in priključevanjem objektov na območjih goste poseljenosti do leta 2030, ob uvajanju obnovljivih virov energije in koristno energetsko izrabo odpadkov in blata iz centralne čistilne naprave, dosegli več kot 60 % samozadostnost preskrbe s toploto iz sistema daljinskega ogrevanja.

Kako?

Do leta 2025 bomo s sistemom daljinskega ogrevanja oskrbeli večino javnih stavb, večstanovanjskih in poslovnih objektov na levem bregu reke Drave in izgradili večjo visokotemperaturno toplotno črpalko ob kopališču Pristan. Izkoriščala bo energetski potencial reke Drave. Do leta 2030 bomo širitev sistema daljinskega ogrevanja prioritetno nadaljevali na območje Pobrežja. Predvidoma v letih 2025-2027 pa načrtujemo izgradnjo objekta za termično predelavo odpadkov Maribor. S tem objektom bomo rešili trenutno problematiko kopičenja odpadkov in problematiko odstranjevanja blata iz centralne čistilne naprave, dolgoročno pa bomo lahko obvladovali trenutno nenehno in nekontrolirano rast cene odstranjevanja odpadkov in odvoza blata iz centralne čistilne naprave. Ekonomske analize že danes kažejo, da je ob izpolnitvi vseh načrtovanih aktivnosti mogoče trenutne stroške ravnanja z odpadki in blatom čistilnih naprav znižati za najmanj 20 %.

Napovedujete širitev sistema daljinskega ogrevanja, kakšno učinkovitost dosegate?

Učinkovitost sistemov daljinskega ogrevanja je opredeljena v okviru evropske regulative in v Energetskem zakonu. Sistemi ogrevanja in hlajenja morajo biti učinkoviti tako, da distributerji toplote na letni ravni zagotovijo toploto iz vsaj enega od naslednjih virov: vsaj 50 % toplote proizvedene posredno ali neposredno iz obnovljivih virov energije, vsaj 50 % odvečne toplote, vsaj 75 % toplote iz soproizvodnje ali vsaj 50 % kombinacije toplote iz najmanj dveh zgoraj navedenih virov. Sistemi daljinskega ogrevanja v Sloveniji slonijo predvsem na soproizvodnji toplotne in električne energije z visokim izkoristkom.

In kako je pri vas?

Energetika Maribor je razvila sistem daljinskega ogrevanja z dobrih 60 % toplote proizvedene iz soproizvodnje toplotne in električne energije. V tem pogledu čaka sisteme daljinskega ogrevanja in hlajenja temeljita preobrazba. Potreben bo prehod iz današnje 2. oz. 3. generacije v sistem 4. generacije. To bo med drugim zahteval bistveno povečanje obnovljivih virov energije v okviru proizvodnih virov in njihovo decentralizacijo, povečanje učinkovitosti z zmanjšanjem izgub in prehod na nižji temperaturni režim, kar bo zmanjšalo potrebe po primarni energiji in zmanjšalo emisije toplogrednih plinov. Za pospešeno uvajanje obnovljivih virov energije v sistemih daljinskega ogrevanja in hlajenja ter doseganje visoke učinkovitosti teh sistemov, skladno s cilji Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN), je potrebno dolgoročno zagotoviti ustrezne, ciljno usmerjene ekonomske spodbude.

V strategiji energetske prenove stavb v državi je posebej omenjena energetska revščina. Kakšne so možnosti za postopno odpravljanje energetske revščine v družbi? Imate morda posnetek stanja?

Zmanjšanje povpraševanja po energiji je ena od petih razsežnosti strategije energetske unije. Izboljšanje energetske učinkovitosti vzdolž celotne energetske verige, vključno s proizvodnjo, prenosom, distribucijo in končno porabo energije, bo koristilo okolju. Izboljšalo bo kakovost zraka in javno zdravje, zmanjšalo emisije toplogrednih plinov. Ne le to. Izboljšalo bo energetsko varnost z zmanjšanjem odvisnosti od uvoza energije, znižalo stroške za energijo v gospodinjstvih in podjetjih, ublažilo energetsko revščino in privedlo do povečanja konkurenčnosti, števila delovnih mest ter gospodarske dejavnosti v celotnem gospodarstvu. To je v skladu z zavezami, ki so bile sprejete v okviru energetske unije in globalne podnebne agende. Koristi od izboljšav energetske učinkovitosti bi morala imeti zlasti ranljiva gospodinjstva, vključno z energetsko revnimi. Zato bi bilo utemeljeno, da se v ukrepe za prihranke energije vključi tudi socialne cilje, povezane z energetsko revščino. Pri tem je izredno pomembno, da se vse državljane ozavešča, kakšne so koristi večje energetske učinkovitosti in se jim zagotovi točne informacije o tem, kako jo je mogoče doseči.

Pripravljate se na jesensko-zimsko sezono. Novosti? Kakšne bodo cene?

Posebnih novosti ne bo. Letos smo na sistem daljinskega ogrevanja priključili nekaj novih objektov ter sanirali oziroma zamenjali nekatere že dotrajane cevi v našem vročevodnem sistemu. Cene bodo skladne s predpisano metodologijo Agencije za energijo, vendar iz letošnjega gibanja cene vhodnih surovin ocenjujemo, da se variabilne cene toplote ob nespremenjenih okoliščinah cen zemeljskega plina na trgu za naslednje 3 mesece ne bodo povečale. Ob ugodnih okoliščinah na trgu zemeljskega plina pa bi se lahko celo nekoliko znižale.

Kakšen je odstotek neplačanih položnic za ogrevanje? Se povečuje?

Plačilna disciplina naših storitev, torej oskrbe s toplotno energijo, je odraz ekonomsko-socialnih razmer naše regije. Lahko rečem, da naši odjemalci dokaj redno poravnavajo svoje obveznosti, v zadnjem obdobju opažamo tudi trend izboljšanja. Problem predstavljajo predvsem zamude pri plačilih.

Uvedli ste aplikacijo Mobilna energetika. Zakaj in kako je z njeno uporabo?

Aplikacijo Mobilna energetika lahko naši odjemlaci uporabljajo že od leta 2013, smo jo pa ob koncu leta 2018 prenovili in vzpostavili novo spletno in mobilno platformo zanjo. S tem smo predvsem želeli našim odjemalcem izboljšati izkušnjo pri pregledu njihovih mesečnih računov in spremljanju novosti na področju dobave in odjema toplote. Poudarjam predvsem ukrepe energetskih prihrankov, ki jih lahko izvajajo gospodinjstva. Mobilna Energetika omogoča spremljanje porabe toplotne energije po posameznih lokacijah oz. stanovanjskih enotah, sledenje plačilom ter odprtim postavkam mesečnih računov ter pregledu spreminjanja aktualnih cen toplotne energije. Omogoča spremljanje razmerij med porabo toplotne energije na posamezni lokaciji ter povprečjem porabe toplotne energije celotnega objekta. Trenutno je na spletni oz. mobilni platformi Mobilna Energetika registriranih približno 10 % vseh naših odjemalcev, se pa ta odstotek iz meseca v mesec povečuje.

Kaj bo v dejavnosti javne službe spremenila ustanovitev holdinga?

Ustanovitev Javnega holdinga Maribor zagotovo predstavlja veliko priložnost za izkoriščanje sinergijskih potencialov podjetij, ki so vključeni v holding. Cilj je izboljšanja kakovosti storitev za naše uporabnike in ohranjanje konkurenčnih cen. Nemotena in še kvalitetnejša oskrba z javnimi dobrinami ter povečevanje zadovoljstva uporabnikov zahteva od nas učinkovitejše upravljanje z infrastrukturo mesta, usmerjeno investiranje v izboljšave in povečevanje kvalitete infrastrukture in zgradb. Mesto bo tako zagotovo zanimivejše za nove poslovne priložnosti. Energetika Maribor, ki v mestu skrbi za oskrbo s toploto in se vse bolj vključuje v procese krožnega gospodarstva, želi zapisati mesto Maribor na zemljevid najboljših praks trajnostne oskrbe s toploto, z uvajanjem obnovljivih virov energije in z energetsko samooskrbo mesta. Prepričan sem, da bomo v holdingu energetske, podnebne in okoljske izzive ter naše akcijske načrte uresničevali lažje in učinkovitejše.