Novosti so dobrodošle, a nekaj odgovorov še ni – EOL 153

Na seji Odbora DZ za infrastrukturo, okolje in prostor so sprejeli nekaj amandmajev k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu okolja (ZVO-1J), ki opredeljujejo proizvajalčevo razširjeno odgovornost in bodo vplivali na položaj in dejavnost DROE. Obveznosti proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO) pri ravnanju z izdelki naj bi podjetja spodbujala za ponovno uporabo izdelkov in preprečevanje odpadkov, k recikliranju in drugim postopkom predelave odpadkov, poleg tega pa bodo morali delno ali v celoti financirati ravnanje z odpadki. Kakšne bodo po novem pogodbe med podjetji in družbami za ravnanje z odpadno embalažo?

Predlagana novela ZVO-1 s svojimi določbami (med drugim) ureja vprašanje proizvajalčeve razširjene odgovornosti, ki velja tudi na področju ravnanja z odpadno embalažo, kar je izredno dobrodošlo. Navedeno namreč postavlja dolgo pričakovani zakonski okvir, ki pa je hkrati temelj za podzakonske predpise ter s tem odpira vrata Uredbi za ravnanje z odpadno embalažo in njej predvidenim spremembam. Predvidene spremembe razširjajo obveznost tako proizvajalcev kot tudi družb za ravnanje z odpadno embalažo, zato se bomo temu primerno primorani oboji prilagoditi tudi v medsebojnem pogodbenem odnosu.

Zakonska določba predloga zakona določa, čeprav gre za prehodno obdobje, da se bo sprememba glede PRO začela uveljavljati s 1. januarjem 2021. Skladno s spremembami naj bi se prilagodila OVD DROE, kjer gre za njihove obveznosti. V katerem delu pričakujete največ sprememb?

Največja sprememba bo nedvomno v delu, ki DROE nalaga obseg obveznosti pobiranja odpadne embalaže na trgu. Dosedanja okoljevarstvena dovoljenja nam nalagajo obveznost pobiranja OE v količini, ki jo naši zavezanci dajo na trg. Predlagane spremembe pa to obveznost širijo na vso OE, ki nastane na trgu.

V postopku sprejema je tudi predlog Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo. Kaj se s členi o proizvajalčevi razširjeni odgovornosti, ki jih vsebuje predlog ZVO-1J, s čimer sprejema podjetje odgovornost za življenjski cikel izdelka, torej tudi za recikliranje ter določbami predloga sprememb uredbe spreminja v razmerju med proizvajalci in družbo za ravnanje z odpadno embalažo? Poleg večkratnega poročanja na ARSO.

Predlagane spremembe prinašajo razširitev obveznosti tako za proizvajalce kot za DROE. Pri slednji je to, kot že rečeno, razširitev obveznosti pobiranja na vso OE na trgu in ne le na količino, ki jo proizvajalci posamezne DROE dajo na trg. Večja sprememba na strani proizvajalcev pa je prav gotovo ukinitev praga 15 ton za nastanek obveznosti ravnanje z odpadno embalažo, ki jo predvideva sprememba Uredbe. Po novem bi naj tako zavezanci za ravnanje z OE postali vsi, ki dajo embalažo na trg, brez izjeme. Poročanje zavezancev ostaja kvartalno, bo pa po novem DROE dolžna te količine kvartalno poročati ministrstvu, saj bodo ti podatki podlaga za izračun deleža prevzemanja OE od IJS. Novost je tudi pri objavi deležev, ti se bodo namreč izračunavali kvartalno in ne več enkrat letno za celo leto.

DROE so doslej za neprevzete količine odpadne embalaže krivile predvsem določbo, da embalažnine ni bilo potrebno plačevati podjetjem, ki dajo na trg manj kot 15 ton embalaže. Ali opustitev te izjeme pomeni, da bodo zdaj DROE skladno s tržnimi deleži prevzemale celotno odpadno embalažo?

Predvidene spremembe predpisujejo obveznost proizvajalcev, da zagotavljajo in financirajo ravnanje z vsemi odpadki, ki na območju RS nastanejo iz izdelkov, za katere velja PRO. Hkrati pa zavezujejo tudi t.i. sheme, da zagotavljajo prevzemanje in ravnanje z vsemi odpadki, ki nastanejo iz tega naslova. Upoštevajoč navedeno ter določbe predloga Uredbe bomo tako DROE pobirale vso OE, ki bo nastala na trgu, seveda skladno z deleži.

Okoljski minister je v prejšnji številki revije EOL v intervjuju dejal, da DROE niso imele bistvenih pripomb na rešitev, ki naj bi veljala do leta 2023. Po njegovem mnenju po novem letu naj ne bi bilo več težav pri prevzemanju odpadne embalaže. S katerimi mehanizmi bi lahko z vmesno uredbo odpravili težave pri prevzemanju odpadne embalaže?

Menim, da so rešitve v predlaganih predpisih korak v pravo smer, se pa bojim, da vseeno ne dovolj, da bi si upala napovedati, da v prihodnjem letu na tem področju ne bo več težav.

Širitev obveznosti DROE in proizvajalcev na vso OE in ukinitev 15 tonskega praga za nastanek obveznosti ravnanja z OE sta namreč le dva izmed problemov, na katere DROE ves čas opozarjamo. Še vedno namreč ni urejeno vprašanje nečistoč v OE, ki predstavljajo nezanemarljiv odstotek kakovosti standardov OE, vprašanje odsotnosti kakovostnih standardov odpadne embalaže, ki se ločeno zbira, ter vprašanje pomanjkanja nadzora nad doslednim ločevanjem pri gospodinjstvih kakor tudi nad odvozi, tehtanjem in skladiščenjem odpadne embalaže pri izvajalcih javnih služb. Poleg navedenega pa predlog uredbe odpira tudi nova vprašanja. Mislim na vprašanja izravnav, ki bodo potrebna zaradi kvartalno objavljenih deležev, možnosti pravnega sredstva v primeru neustrezno izračunanega deleža (še vedno je namreč predviden sklep Vlade in ne upravna odločba), kdo bo zoper nov, precej povečan obseg novih zavezancev izvajal nadzor in sankcije za neizpolnjevanje obveznosti PRO na področju ravnanja z OE ter, na koncu, pa še zdaleč ne zanemarljivo, kakšne bodo zaloge OE pri IJS na dan 31.12.2020. Od DROE se namreč pričakuje, da bomo v prihodnjem letu pobirale vso OE, kar pomeni odsotnost kupov nepobrane OE.

Ste prepričani, da jih ne bo več?

Dejstvo je, da nam trenutna OVD nalagajo pobiranje 1:1, kar pomeni, da se bo OE, za katero ni plačano ravnanje, nabirala vse do začetka veljavnosti novega sistema. Slednja se mora nedvomno obravnavati ločeno, kot je bilo to za tovrstno embalažo poskrbljeno z interventnimi odvozi, ki jih je krila država. V kolikor bo temu tako, bomo, govorim seveda samo za DROE Surovina, s 1.1.2021 pobirali OE skladno z novo zakonodajo in kot nam bo nalagalo takrat veljavno okoljevarstveno dovoljenje. Ni pa mogoče pričakovati, da bo določba, ki nas zavezuje k prevzemu vse OE na trgu, širila našo obveznost tudi na OE, ki je kot odvečna nastala pri IJS še v letu 2020.

DROE so se zavzemale za ustanovitev klirinške družbe, za kar pa, kot pojasnjuje MOP, ni pravne podlage. Kaj bi lahko spremenila klirinška družba?

Klirinška družba bi bila glede na novo metodologijo za določitev deležev prevzemanja OE od IJS izredno dobrodošla. Izračun deležev je po novem namreč predviden kvartalno, podlaga za delež posameznega kvartala pa so podatkih izpred dveh kvartalov. Upoštevajoč navedeno bo med DROE prihajalo do presežkov/manjka pobranih količin. Njihovo izravnavo bi bilo potrebno imeti določeno koordinacijsko telo.

Nekateri menijo, da bi morali zaradi majhnosti slovenskega trga sistem upravljanja z odpadki, kot ga opredeljuje PRO, poenostaviti. Torej naj bi bilo manj shem oziroma družb za posamezno vrsto odpadkov in da ne bi smeli omogočiti vertikalne povezanosti lastništva in dejavnosti. Vprašanje je tudi, koliko upravljanje z odpadki prepustiti trgu in koliko državni regulativi. Sedanji sistem glede na znane težave ni bil učinkovit. Kaj je lahko dolgoročna rešitev po koncu veljavnosti prehodnega sistema?

Prepričana sem, da neučinkovitost sistema ni posledica dejstva, da na trgu deluje več DROE, temveč je vzrok neustrezna zakonodaja, kar je že desetletje predmet opozarjanj s strani DROE. Večje število DROE je po mojem mnenju celo dobrodošlo. Pomeni namreč dobro konkurenčno okolje za podjetja, ki so se dolžna vključiti v sistem ravnanja z odpadno embalažo. To jim omogoča, da si izberejo ponudnika, ki jim glede na njihovo naravo in količino embalaže ponudi najustreznejše pogoje in storitev, hkrati pa od DROE zahteva kvaliteto ter izpolnjevanje obveznosti skladno s predpisi. Nova določba, ki jo vsebuje predlog ZVO-1J, ki določa subsidiarno finančno odgovornost proizvajalcev za neizpolnjevanje obveznosti s strani sheme, pa bo navedenemu služila še kot dodatna opora. Proizvajalci se bodo namreč ob zavedanju morebitne neposredne odgovornosti še bolj preudarno odločali, v katero DROE se bodo vključili, negativne reference pa bodo morebitnim deležnikom, ki bi želeli izigravati sistem, same pokazale moč zakonitosti tržnega gospodarstva.

Kaj pa vertikalna povezanost?

Enako. Menim, da vertikalna povezanost lastništva in dejavnosti ne bi smela in tudi ne predstavlja problema. Navsezadnje smo vse DROE, ki smo t.i. vertikalno povezane, redno izpolnjevale svoje obveznosti, celo pobirale presežne količine OE na trgu in izpolnile vse okoljske cilje. Sama povezanost pa je nedvomno tudi del koncepta krožnega gospodarstva, ki je temelj za doseganje okoljske vizije na ravni EU.

Kaj torej pričakujete sheme?

Da nam zakonodajalec nekoliko bolj prisluhne. Menim, da je v trenutnem sistemu ravnanja z OE potrebno še dodatno urediti področja, na katera že leta opozarjamo. Ne gre za tektonske premike, temveč za problematiko, za katere ureditev si DROE ves čas prizadevamo, pa vedno znova naletimo na gluha ušesa. Poudariti je potrebno, da si DROE želimo kvalitetno opravljati svoje storitve ter da neurejenost področja nezanemarljivo vpliva tudi na naš način poslovanja. Kljub temu, da se nas velikokrat omenja kot problem v sistemu, pa smo v resnici daleč od tega. Smo del problema, ki nastaja zaradi neposluha pripravljavcev zakonodaje. Če želimo imeti ustrezen pravni okvir, ki bo izvedljiv tudi v praksi, bo po mojem mnenju enkrat le potrebno poslušati tiste deležnike sistema, ki se z njim srečujemo vsak dan – DROE.