Svetovni podnebni vrh mladih | Darinka Orel |
 
Slovenska delegacija je na Svetovnem podnebnem vrhu za mladino, dogodek je bil na Finskem, predstavila slovensko pobudo za posvajanje dreves. Pobuda naj bi segla k šolam po svetu, a tudi v Sloveniji. Cilj – vsaka šola naj posadi na leto 800 dreves ali pa zbere toliko denarja, da podpre sajenje 800 dreves. Akcija ni naključna. Svetovni podnebni vrh mladih je namreč nastal na pobudo ENO – Environment Online, globalne šole in skupnosti za trajnostni razvoj, njegovo organizacijo pa so podprla štiri finska ministrstva in mesto Helsinki. Častni pokrovitelj letošnjega vrha je bil finski predsednik Sauli, udeležila pa se ga je tudi delegacija ENO šol iz Slovenije.
 

ENO – Environment Online je globalna mreža za trajnostni razvoj in izvira iz Finske. Nastala je leta 2000 na pobudo finskega razrednega učitelja Mike Vanhanena. Takrat se mu je pridružilo 30 šol iz petnajstih držav in 4 celin. V devetnajstih letih delovanja se je mreža tako okrepila, da zajema preko 10.000 šol v 157 državah. Mika Vanhanen je prejemnik mnogih prestižnih nagrad s področja izobraževanja in ekologije in človek, ki živi svoj najbolj priljubljeni citat: »Začni s tem, kar je nujno. Nadaljuj s tem, kar je mogoče. In kar naenkrat boš naredil nemogoče.« Znamenita misel Frančiška Asiškega je tudi osnovna filozofija delovanja ENO šol.

Delo ENO šol poteka po projektih. Udeležba je povsem prostovoljna in v okviru možnosti, ki jih imajo šola in učitelji. Lahko je povsem simbolična, lahko pa preraste v pravo raziskovanje. Pomembno je, da se vsak udeleženec zaveda, da je del nečesa večjega in da s svojim prispevkom, pa če je še tako simboličen, podpira prizadevanja podobno mislečih po vsem svetu. Finski način razmišljanja in vodenja nam omogoča, da delujemo na podlagi zaupanja in zato manj formalno, z mnogo manj birokracije, pa vendar nič manj verodostojno. Vsi v mreži delujemo prostovoljno in smo zato popolnoma neodvisni.

Okoljske teme, ki že od vsega začetka najbolj opredeljujejo ENO projekte, so konkretne in življenjske: sajenje dreves, podnebne spremembe in umetnost v povezavi z ustvarjalnim razmišljanjem.

Posadili 100 milijonov dreves

ENO dan sajenja dreves se je začel kot obeleževanje svetovnega dneva miru. Vsako leto 21. septembra smo šole po vsem svetu ob 12. uri po lokalnem času posadile drevo prijateljstva in tako v 24. urah sklenile zeleni obroč okrog Zemlje. Dan sajenja dreves, ki je k sodelovanju zelo kmalu pritegnil tudi slovenske šole, je postal globalen, počasi prerasel okvir enkratnega dogodka in se začel razvijati v nekaj večjega, zahtevnejšega.

Dan sajenja se je najprej razširil na dva dneva sajenja. Potem sta se dneva spremenila v Drevesno olimpijado Treelimpics, v kateri so države tekmovale med seboj v številu posajenih dreves. Sledil je svetovni vrh v Riu+20, kjer smo se ENO šole zavezale, da bomo do leta 2017 posadile 100 milijonov dreves. Naša zaveza je postala del skupnih ciljev vrha. Ne glede na to, kako utopična se je zdela zaveza in da smo včasih tudi sami podvomili, smo cilj 100 milijonov dreves dosegli in celo presegli! Pri tem je bila neprecenljiva pomoč voditeljev posameznih držav, ki so projekt podprli in obljubili, da bodo mladim pomagali posaditi na milijone dreves. Nemogoče je postalo mogoče.

Že vse od leta 2007 se ENO projekti sistematično posvečajo podnebnim spremembam. Med prvimi smo se odzvali na to, kako mladim približati problem podnebnih sprememb in pomen vsakodnevnega ravnanja. S številnimi umetniškimi projekti smo poudarjali pomen sprememb našega obnašanja, se ukvarjali s problemom zavržene hrane, varčevanja z energijo, ločevanja odpadkov, pomenom prostovoljstva, ponovno uporabo stvari, upcikliranjem …

Nič čudnega torej, da je bila prav asociacija ENO pobudnica svetovnega podnebnega vrha za mlade na Finskem. Tam smo se zbrali predstavniki mladih (stari od 14 do 17 let) in učitelji ter koordinatorji iz 70 držav. Predstavili smo izkušnje v zvezi s podnebnimi spremembami v svojih državah. Iskali smo rešitve za mobilizacijo mlade generacije po vsem svetu in načine, kako se prilagoditi in spopasti s podnebnimi spremembami s povsem konkretnimi in merljivimi dejanji. Najpomembnejši temi sta bili vloga gozdov in krožno gospodarstvo.

Slovenska pobuda za posvajanje dreves

Svetovni podnebni vrh se je končal v Helsinkih na svetovni dan okolja, 5. junija 2019, ko smo predstavili akcijski načrt, ki bo v skupni akciji povezal šole iz razvitega in nerazvitega sveta. Naš cilj je do leta 2025 posaditi toliko dreves, da bodo shranili 3 mio ton ogljika. Morda se sprašujete, kako bomo dosegli ta cilj? K delovanju pozivamo vse šole na svetu. Vsaka šola se s pristopom k sporazumu zavezuje, da bo vsako leto do leta 2025 z drevesi zasadila pol hektarja zemljišča, kar pomeni približno 800 dreves letno.

Slovenske šole smo sicer med najaktivnejšimi članicami ENO mreže, a ker je Slovenija tako bogato pogozdena in ker šole nimamo dostopa do zemljišč, se težko zavežemo, da bi lahko posadili toliko dreves. Podoben problem imajo tudi nekatere druge evropske države.

Slovenska delegacija je zato na vrhu predstavila Slovensko pobudo za posvajanje dreves, katere častni pokrovitelj je predsednik RS Borut Pahor. V njej predlagamo, da se šole, ki ne morejo posaditi tolikšnega števila dreves v svoji državi, povežejo s šolami v državah, ki potrebujejo pogozdovanje in tako posvojijo drevesa tam, kjer jih Zemlja najbolj potrebuje.

Kaj želimo s slovensko pobudo?

• ENO Slovenija predlaga dve vrsti šol – šole, ki bodo drevesa sadile, in tiste, ki bodo posvajale. ENO bo izdelal prioritetni seznam držav, kjer je pogozdovanje nujno. Šole v teh državah bodo razvijale svoje lastne drevesnice in sadile drevesa.

• Šole, ki se želijo pridružiti, a ne morejo posaditi zadostnega števila dreves, bodo donirale denar za drevesa. Pomembno je, da denar, ki ga bodo mladi zbrali za posvajanje dreves, zaslužijo, plačilo za njihovo delo pa naj ne bo denar, temveč “drevo”. 1 € = 1 drevo. Naloga teh šol bo predvsem ozaveščati in motivirati mladino, učitelje, starše in lokalne skupnosti, da mladim dodelijo opravila, ki so primerna za njihovo starost: pomoč starejšim, košnja trave, kidanje snega, zbiranje papirja, odpadnega olja, baterij, sijalk . “Plačilo” naj ne bo manj kot 1 drevo na uro, lahko pa je seveda višje.

• ENO bo izdelal oba seznama šol z vsemi kontakti. Šole se bodo povezovale direktno. Šole, ki bodo posvajale, si bodo same našle partnerje med šolami, ki bodo sadile, in obratno.

• Šole bodo poslale denar partnerskim šolam, ki bodo sadile. Te bodo posadile ustrezno število dreves in poslale fotografije partnerski šoli. Oboji bodo o tem obvestili ENO.

• Vsaka šola, ki bo pristopila k sporazumu, mora letno posaditi 800 dreves ali pa zbrati toliko denarja, da s tem denarno podpre sajenje 800 dreves.

Slovenska pobuda je bila zelo dobro sprejeta tako med strokovnjaki kot med udeleženci vrha. Mnogi koordinatorji iz najbolj ogroženih držav so že začeli s konkretnim delom. K sodelovanju so ta trenutek pristopile šole iz Nigerije, Ugande, Botswane, Zambije, Brazilije, Peruja, Nepala, Indonezije, Rusije in Belorusije.

Ponosni smo lahko, da imamo možnost priti na ogrožena območja s čistim srcem in spoštovanjem do lokalnega znanja in prebivalstva, zato upam, da se nam bo pridružilo zelo veliko število »posvajajočih« šol ne le v Sloveniji, ampak po vsem svetu.

Okoljska vzgoja

Naša pobuda je odgovor na vprašanje, kaj moramo storiti vsi, skupaj z mladimi, da spremenimo naša ravnanja v okolju. Mlada generacija je tista, ki jo bodo podnebne spremembe najbolj prizadele, zato smo jim dolžni predati vse znanje in najnovejša spoznanja, do katerih smo prišli. Kot so poudarili na svetovnem forumu za krožno gospodarstvo, ki je v Helsinkih potekal istočasno, bodo imele šole in izobraževanje v bodočnosti pri tem ključno vlogo. Zanimivo je, da je bila ena prvih misli mladih udeležencev vrha prav to, da želijo več okoljske vzgoje in ekoloških znanj. Posebej so izpostavili, da želijo zelo konkretno izobraževanje, saj je večina okoljske vzgoje po svetu nekako kozmetično naravnana. Kot bi bili naš največji problem papirčki in ugašanje luči. Tudi to je seveda pomembno, a mladih nihče ne uči o zajemanju in shranjevanju ogljika, o neprecenljivem pomenu dreves in gozdov, o zavedanju, kako veliko trošimo, da se problem smeti začne v trgovini in se ne konča v zabojniku, da je fotosinteza naša največja zaveznica in ne nek abstrakten pojem iz učbenika. Veliko učiteljev po svetu priznava, da imajo premalo znanja in da jim pogosto zmanjka časa za ekologijo, saj morajo predelati ogromno snovi, ki pa, povsem iskreno, v večini primerov še zdaleč ni tako pomembna.

Zavedati se moramo tudi, da marsikje po svetu okoljske vzgoje sploh ni. Takšen najnovejši primer je Brazilija, kjer so pod novim predsednikom Bolsonarom celo prepovedali kakršnokoli ekološko izobraževanje in udejstvovanje.

Kako prikladno! Je torej naključje, da se je divje izsekavanje amazonskega deževnega gozda v kratkem času, odkar je na oblasti, v primerjavi z lanskim letom tako alarmantno povečalo? Satelitske slike kažejo, da vsako minuto v imenu »napredka« izgine za eno nogometno igrišče velika površina amazonskega gozda. Izumrtje grozi milijonom živalskih in rastlinskih vrst. Amazonija je med drugim dom največjemu številu drevesnih vrst na svetu. Če se bo izsekavanje gozdov nadaljevalo s tako hitrostjo, se lahko njena biodiverziteta zmanjša za 57 %. Podobno se dogaja tudi v Peruju. V Boliviji je za deforestacijo krivo intenzivno pridelovanje soje, v Indoneziji pa industrija pridelave palmovega olja. Vsako leto zaradi nje izgine 13.000 km2 gozda. Enako v Papui Novi Gvineji. Ogromna industrija pridelave avokadov katastrofalno redči borove gozdove v Mehiki. V Nigeriji, ki je bila nekoč bogato pogozdena, ostaja le 6 % gozda. Hitrost, s katero Nigerija izgublja drevesa, je ena najbolj zaskrbljujočih na planetu. Podobno je v Pakistanu, Indiji in na Kitajskem. Kar četrtina vseh gozdov se nahaja v Rusiji in so največji na planetu. Žal v požarih vsako leto izgine ogromno dreves. Zelo skrbi tudi ilegalno izsekavanje v Sibiriji.

In še bi lahko naštevali.

Zakaj so gozdovi tako pomembni?

Gozdovi so pljuča Zemlje in pokrivajo eno tretjino zemeljske površine. Študije kažejo, da je ohranjanje gozdov najučinkovitejša in istočasno najenostavnejša rešitev v borbi proti podnebnim spremembam. Po najnovejših podatkih je trenutno na Zemlji na voljo 0,9 milijard ha površin, ki so primerni za pogozditev, se pravi, da na njih ni ne urbanih in ne kmetijskih površin. Ta površina je enaka velikosti ozemlja ZDA! Če jih pogozdimo, bodo sčasoma lahko zajeli in shranili 205 milijard ton ogljika, to je kar 2/3 od 300 milijard ton emisij CO₂, ki smo jih izpustili od časa industrijske revolucije.

Torej pridružite se nam!

Iskreno vabljene vse šole in vsi ljudje z zelenimi mislimi!

Climate Agreement of Schools 2019-2025-ENO Programme