Kdaj New Deal* trajnostnega razvoja Slovenije?

Joze-VolfandNe ve se še natančno, kakšen kolač si bo Slovenija izpogajala v Bruslju v novi finančni perspektivi 2014 – 2020. Toda mag. Stane Merše je v prispevku o energetski učinkovitosti kot gibalnem razvoju industrije zapisal, da bo imela Slovenija za raziskave, tehnološki razvoj in inovacije v okviru različnih skladov na razpolago kar 3,3 milijarde EUR. Mag. Bojan Kumer, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor, pa je na celjski problemski konferenci slovenskih občin o energetski sanaciji stavb, torej o učinkovitejši rabi energije, županom razkril, da se ministrstva usklajujejo in pripravljajo na drugačen pristop za boljše črpanje sredstev iz Bruslja. Koordinator bo Ministrstvo za gospodarstvo in tehnologijo.

V tolmunu siceršnje zmede in nepolakiranih informacij, češ da bo precejšen del razpoložljivih sredstev iz EU za sofinanciranje infrastrukture v državi izgubljen in da se zato v vladnih pisarnah krešejo iskre, je ta novica dobra. A dr. Ivan Žagar, predsednik Skupnosti slovenskih občin, je vladne predstavnike vprašal, kaj bomo vendarle še storili, da ne zmrznejo evri v bruseljski blagajni iz zdajšnje perspektive. Kajti okolje, energetika in promet resda že zdaj niso povsem suhih investicijskih ust, čeprav grenak priokus vse bolj opominja in opominja. Kako drugače bi lahko bilo v prometnih odtenkih v Sloveniji, za primer, ugotavlja Melita Rozman Dacar, direktorica Tovornega prometa na Slovenskih železnicah, če bi bil zgrajen drugi tir. Ali pa, če vemo, kako je z umestitvijo energetskih objektov v prostor. Ali z okoljskimi projekti. Ali pa, če bo zmagala modrost pri odločanju o širitvi terminala na Aerodromu Ljubljana. Evropski evri so bili namreč že odobreni.

V reviji, ki jo listate, pišemo o učinkoviti rabi energije, tudi o energetski izkaznici, o vodnih in drugih okoljskih načrtih, o zamudah v izgradnji prometne infrastrukture… o naložbah, ki lahko spremenijo Slovenijo.

Ali ni potemtakem zdaj pravi trenutek za slovenski New Deal s programom naložb trajnostnega razvoja, za te projekte bo tudi največ naklonjenosti v Bruslju, vsaj do leta 2020? Ali še bolje – vsaj do leta 2025?

Naj vlada javnosti pokaže seznam objektov, kjer so kabineti zamočili v zadnjih letih, in transparentno pove, kaj se še da počrpati do konca leta 2013. Ali morda Bruselj prepričati za enoletni odpustek. Sedanja nervoza, ker marsikateremu vladnemu uradniku teče voda v grlo zaradi neprecenljive škode, ki se dela državi in njenemu razvoju, pa naj botruje novim pravilom igre.

Na kaj mislim?

Kdo je v Sloveniji odgovoren za slabo črpanje sredstev iz Bruslja? Res je, da se vlade menjavajo kot po tekočem traku in da ministri pridejo in gredo. Toda – ali odnesejo v žepu projekte, ki jih naj bi sofinancirali evropski viri? Ali vlada, vseeno katera, ne more določiti pravil igre? Da za vitalne projekte New Dela slovenskega trajnostnega razvoja skrbi strokovno-politično telo z določenim mandatom. Ki ne bo odvisen od barve vsakokratne vlade. Tako bodo bolj priprta vrata za razna politična tolovajstva in za strankarsko pritlehnost, ki še kar naprej dokazuje, da ji je za državo in njeno prihodnost figo mar.

Če je po novem Ministrstvo za gospodarstvo in tehnologijo koordinator za naložbe v infrastrukturne projekte, ve se pa, kdo je na MKO odgovoren za Bruselj, enako na MZIP, potem se naj pove, kdo bo odslej v Sloveniji odgovoren za investicijski zagon tam, kjer denar vendarle je. Država vene. Ali ni dovolj drsenja navzdol? S katerimi desetimi ali petnajstimi naložbami v infrastrukturo v okolju, energetiki in prometu bi lahko dali vsaj malo kisika gospodarstvu? Ali ni to vredno več zagrizenega napora kot pa to, da se Slovenija tri tedne ukvarja s tem, kdo bo vodil Luko Koper, ne pa s tem, zakaj še ni drugega tira!!

Makarenko je v svoji izjemni knjigi Pedagoška poema problematične gojence, ki jih je zalivalo neusmiljeno deževje, podučil: Ne cviliti! In problematična Slovenija? Še kar se ozira nazaj in še kar se dviguje prah ob parcialnih ukrepih, razvoj in prihodnost države pa se neusmiljeno odmikata, kot da je nič novega dobra novica. Res?

Sicer pa, ne spreglejte, katere novosti je odkril strokovni seminar Zelene Slovenije o trendih v embalažni panogi in kje se zapleta pri ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami.

In še eno vprašanje – ali je MKO res pozabilo na dogovore, kaj je treba spremeniti v ravnanju z odpadno embalažo?

* New Deal = nova (družbena) pogodba

Jože Volfand,
glavni urednik

Številko EOL 81 lahko prelistate tukaj.