Nova študija inštituta Wuppertal Institute in možganskega trusta T3 Transportation Think Tank, ki jo je naročil Greenpeace Srednje in Vzhodne Evrope, je pokazala, da je od leta 1995 vseh 27 držav članic EU, Norveška, Švica in Združeno kraljestvo, v povprečju vložilo 66 % več v razširitev in obnovo cest kot v železnice.
Kljub vse večji zaskrbljenosti glede podnebja in prvim globalnim zavezam za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov v devetdesetih letih prejšnjega stoletja so države EU od takrat porabile kar 1,5 bilijona evrov za cestno infrastrukturo in le 930 milijard evrov za železnice, kar je spodbudilo rast osebnega prevoza na naftni pogon namesto trajnostnega javnega prevoza, predstavljajo v Greenpeacu.
Zaradi neuravnoteženih prioritet vlade pri financiranju prometa se je dolžina evropskih avtocest od leta 1995 povečala za 60 % oz. več kot 30.000 kilometrov. To je do leta 2019 prispevalo k 29-odstotnemu povečanju povpraševanja po motoriziranem cestnem prevozu, ki povzroča 72 % podnebju škodljivih prometnih izpustov v Evropi, medtem ko železniški promet povzroča le 0,4 % prometnih izpustov. V istem času se je skupno evropsko železniško omrežje skrčilo za 6,5 % oz. 15.650 kilometrov, v nekaterih državah, kot sta Francija ali Nemčija, pa celo za več kot 10 %. Približno 13.700 kilometrov večinoma regionalnih železniških prog in skoraj 2.600 železniških postajališč in postaj je bilo začasno ali trajno zaprtih za potniški promet, kar je nesorazmerno prizadelo podeželske skupnosti z omejitvijo dostopa do železnice in javnega prevoza. Glede na študijo pa bi lahko več kot polovico kilometrov zaprtih železniških prog razmeroma enostavno znova odprli.
Od leta 2018 se je povprečna razlika v financiranju za cestni in železniški promet v Evropi zmanjšala s 66 % na 34 % v prid cestnega prometa. Kljub dodatnim naložbam v železnice pa so številne evropske države v tem času še naprej zapirale železniške proge in postaje ter gradile in načrtovale nove širitve avtocest ter letališč.
Podatki za Slovenijo
- Med letoma 1995 in 2018 – obdobjem, za katerega so na voljo podatki, ki omogočajo evropske primerjave – je Slovenija v ceste (približno 7,5 milijarde evrov) vložila skoraj štirikrat več kot v železnice (približno 1,9 milijarde evrov).
- Med letoma 1995 in 2020 – celotnim obdobjem, za katerega so na voljo nacionalni podatki – je Slovenija vložila 8,5 milijarde evrov v ceste in le 2,7 milijarde evrov v železnice. V tem času je bilo potemtakem trikrat več naložb v ceste kot v železnice.
- Slovenija je država srednje in vzhodne Evrope z najvišjimi vlaganji v ceste na prebivalca (gledano v obdobju 1995–2018). Od vseh analiziranih držav je Slovenija na 7. mestu. Vlaganja v ceste na prebivalca so v Sloveniji za 20 % večja kot na Hrvaškem, v primerjavi z Madžarsko pa več kot dvakrat večja.
- Od leta 1995 se je slovensko avtocestno omrežje več kot podvojilo z 277 na 616 kilometrov (+122 %).
Preden evropske vlade sprejmejo svoje proračune za naslednje leto, Greenpeace poziva oblikovalce politik, naj prednostne naloge financiranja preusmerijo s cest na železnice, da bi zagotovili zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, vzdrževanje boljše železniške infrastrukture in dodatno financiranje za cenovno dostopne “podnebne vozovnice” za vlake in javni prevoz, ki bi bile na voljo za domača in čezmejna potovanja po Evropi. EU bi morala znatno povečati javna sredstva, namenjena nadgradnji in posodobitvi železniške infrastrukture, da bi železniški promet lahko postal dostopna alternativa cestnemu prometu tudi na čezmejnih, obrobnih in podeželskih območjih.
Vir: Greenpeace
