Evropa se sooča s pospešeno zeleno in digitalno preobrazbo, razvojem umetne inteligence, demografskimi spremembami ter vse večjimi pomanjkanji ustrezno usposobljenih kadrov. V tem kontekstu je Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja (Cedefop) v publikaciji Shaping Learning and Skills for Europe – Cedefop in 2025 predstavil ključne ugotovitve in usmeritve za prihodnji razvoj kompetenc v Evropski uniji.
Osrednje sporočilo poročila je, da izzivov na trgu dela ni mogoče pojasniti zgolj s pomanjkanjem kompetenc. Razkorak med ponudbo in povpraševanjem po znanjih je pogosto povezan tudi z nezadostnim prepoznavanjem potreb po kompetencah, omejeno uporabo potenciala zaposlenih ter pomanjkanjem privlačnih delovnih mest. Zato mora razvoj kompetenc postati sestavni del širših politik zaposlovanja, produktivnosti in trajnostnega razvoja.
Zastarele kompetence odraslih
Cedefop opozarja, da je največji zaostanek v Evropi opazen na področju izobraževanja odraslih. Čeprav sistemi začetnega poklicnega izobraževanja delujejo razmeroma uspešno, skoraj polovica odraslega prebivalstva še vedno razpolaga z zastarelimi ali nezadostnimi kompetencami. To zmanjšuje konkurenčnost gospodarstva in otežuje prehod v bolj zeleno, digitalno in odporno družbo.
Skupni učni ekosistemi
Kot odgovor na te izzive Cedefop predlaga nov pristop k razvoju kompetenc, ki temelji na šestih medsebojno povezanih področjih. Med njimi izstopajo vzpostavitev učinkovitih sistemov spremljanja potreb po kompetencah, krepitev vseživljenjskega in »življenjsko širokega« učenja, razvoj delovnih okolij, ki spodbujajo učenje, ter povezovanje lokalnih skupnosti, izobraževalnih ustanov, delodajalcev in javnih institucij v skupne učne ekosisteme. Poseben poudarek je namenjen odpravljanju administrativnih in institucionalnih ovir med izobraževanjem, zaposlovanjem in socialnimi politikami.
Poročilo izpostavlja tudi pomen prenosa in priznavanja učnih dosežkov med različnimi sistemi in državami. Kljub pomembnemu napredku na področju evropskih kvalifikacijskih okvirov, priznavanja znanj in mikrodokazil ostaja evropski učni prostor razdrobljen. Posamezniki še vedno težko prenašajo in združujejo kompetence, pridobljene v različnih izobraževalnih okoljih ali državah, kar omejuje mobilnost delovne sile in učinkovitost vseživljenjskega učenja.
Vloga delodajalcev
Raziskava opozarja tudi na premalo izkoriščeno vlogo delodajalcev. Številna podjetja, zlasti mala in srednja, zaradi administrativnih bremen, omejenih virov in kratkoročnih prioritet premalo vlagajo v razvoj zaposlenih. Cedefop zato poudarja, da je treba razvoj kompetenc obravnavati kot naložbo v produktivnost, inovativnost in odpornost organizacij, ne pa kot strošek.
Ključna ugotovitev poročila je, da Evropa za uspešno trajnostno, digitalno in družbeno preobrazbo potrebuje prehod od posameznih programov usposabljanja k celovitim ekosistemom učenja. Le s povezovanjem politik, organizacij in skupnosti bo mogoče zagotoviti, da bodo prebivalci skozi celotno življenjsko obdobje razvijali kompetence, potrebne za delo, aktivno državljanstvo in kakovostno življenje.
Programi za razvoj trajnostnih, ESG kompetenc zaposlenih
Trajnostne kompetence so vse bolj del vsakodnevnih nalog različnih služb, oddelkov v podjetju. Za ustrezno razumevanje vključevanja zahtev trajnostnosti, ESG v vsakodnevne naloge, kar prinaša s sabo ustrezno produktivnost, je dobro razvijati tudi trajnostne kompetence zaposlenih. To vključuje tako kompetence s področja okoljskih tematik, kot so podnebne spremembe, onesnaževanje, krožno gospodarstvo in druge okoljske tematike, kot kompetence s področja družbenih vidikov, ki vključujejo odnose do zaposlenih in drugih deležnikov, ter poslovnega ravnanja.
Akademija Zelena Slovenija vam pomaga pri strateškem in načrtnem razvijanju trajnostnih kompetenc vseh zaposlenih, predvsem pa nadzornih in upravnih organov, poslovodstva, vodilnih in zaposlenih na področju trajnostnosti. Vabljeni k ogledu programov na tej povezavi.
