Kot smo že poročali, je Kitajska zagnala prvi komercialni podvodni podatkovni center, ki uporablja energijo vetrnih elektrarn na morju.
Kitajska gradi podvodne podatkovne centre za bolj trajnostno umetno inteligenco
Rešitev sicer zmanjšuje potrebo po zemljiščih in vodi za hlajenje, vendar odpira nova vprašanja o prihodnji infrastrukturi umetne inteligence.
Hitro širjenje umetne inteligence povečuje potrebe po podatkovnih centrih, ki postajajo ena ključnih energetskih in infrastrukturnih tem digitalnega gospodarstva. Poleg večje porabe električne energije se vse bolj izpostavljata tudi vprašanje prostora in porabe vode za hlajenje.
Eden najbolj nenavadnih odgovorov prihaja iz Kitajske, kjer so ob obali Šanghaja zagnali prvi podvodni podatkovni center, ki ga napajajo vetrne elektrarne na morju.
Objekt v posebnem območju Lin-gang uporablja morsko okolje kot naravni vir hlajenja. Namesto klasičnih sistemov, ki pogosto uporabljajo sladko vodo, podvodni center toploto odvaja prek zaprtega sistema izmenjave toplote. Po navedbah razvijalcev naj bi takšen pristop zmanjšal porabo električne energije za hlajenje za približno 22,8 %, hkrati pa zmanjšal uporabo zemljišč za več kot 90 % v primerjavi s klasičnimi podatkovnimi centri.
Hlajenje postaja eden ključnih izzivov digitalne infrastrukture
Podatkovni centri potrebujejo velike količine energije ne samo za delovanje strežnikov, ampak tudi za vzdrževanje ustreznih temperatur. Z rastjo umetne inteligence, ki zahteva vedno več računalniške zmogljivosti, postaja vprašanje učinkovitega hlajenja eno najpomembnejših področij razvoja.
Kitajski podvodni center uporablja krožni sistem bakrenih cevi za prenos toplote, okoliška morska voda pa deluje kot naravni hladilni medij. Po podatkih projekta naj bi vetrne elektrarne na morju zagotavljale okoli 95 % potrebne električne energije za delovanje 192 strežniških enot na štirih ravneh.
Trenutno center deluje z močjo 2,3 MW, načrtovana zmogljivost pa znaša 24 MW.
Digitalna infrastruktura išče nove prostore
Podvodni podatkovni centri so del širšega trenda iskanja novih rešitev za hitro rastočo digitalno infrastrukturo.
Klasični centri se soočajo z več omejitvami:
- razpoložljivostjo zemljišč,
- dostopom do električne energije,
- potrebami po hlajenju,
- vplivi na lokalne vire.
Zato tehnološka podjetja raziskujejo različne možnosti – od lokacij v hladnejših območjih do uporabe odvečne toplote in celo podatkovnih centrov v vesolju.
Rešitev ali nova okoljska vprašanja?
Čeprav lahko podvodni podatkovni centri zmanjšajo pritisk na zemljišča in sladkovodne vire, tehnologija še ni široko preizkušena.
Odprta ostajajo vprašanja:
- dolgoročne vzdržljivosti opreme v morskem okolju,
- vzdrževanja,
- vpliva oddajanja toplote na lokalne morske ekosisteme.
Prav zato bodo prvi večji projekti pomemben preizkus, ali lahko selitev digitalne infrastrukture v nova okolja dejansko zmanjša okoljske pritiske ali pa ustvari nove.
Razvoj kaže širši izziv digitalne dobe: umetna inteligenca potrebuje fizično infrastrukturo. Prihodnost digitalizacije zato ne bo odvisna samo od zmogljivosti algoritmov, ampak tudi od tega, kako trajnostno bomo zagotovili energijo, prostor in naravne vire za njihovo delovanje.
Viri:
- Thompson, B. (2026). World’s first underwater data center powered by wind is now online.
- China Daily (2026). Undersea data centre development and offshore wind integration.
- International Energy Agency – IEA (2025). Energy and AI.
- European Commission (2026). Strategic Roadmap for Digitalisation and Artificial Intelligence (AI) in Energy.
