Kitajska je po poročanju ESG News v bližini Šanghaja zagnala enega prvih večjih podvodnih podatkovnih centrov, namenjenih podpori hitro rastočim potrebam umetne inteligence. Projekt, vreden približno 226 milijonov dolarjev, predstavlja nov pristop k reševanju ključnih težav sodobnih podatkovnih centrov – velike porabe električne energije, vode in prostora.
Podvodni center se nahaja deset metrov pod morsko gladino v posebnem območju Lingang pri Šanghaju. Objekt uporablja morsko vodo za naravno hlajenje strežnikov, večino energije pa pridobiva iz vetrnih elektrarn. Trenutno obratuje z močjo 2,3 MW, dolgoročno pa je načrtovana skupna zmogljivost 24 MW.
Center vsebuje 192 strežniških omar na štirih nivojih. Po navedbah razvijalcev do 95 % potrebne električne energije prihaja iz obnovljivih virov. Zaradi naravnega hlajenja sistem ne potrebuje dodatne vode, hkrati pa naj bi letno prihranil okoli 61 milijonov kilovatnih ur električne energije. Projekt naj bi zmanjšal tudi potrebo po zemljiščih za približno 90 % v primerjavi s klasičnimi podatkovnimi centri.
Razvoj prihaja v času, ko umetna inteligenca močno povečuje potrebe po računski moči. Več strežnikov in grafičnih procesorjev pomeni tudi večjo porabo energije ter zahtevnejše hlajenje. Tradicionalni podatkovni centri zato postajajo pomembno okoljsko vprašanje, saj pogosto porabijo velike količine elektrike in vode.
Kitajska s podvodnim modelom poskuša združiti digitalni razvoj in trajnostne cilje. Lokacija centra v tehnološko usmerjenem območju Lingang podpira širšo strategijo države za razvoj umetne inteligence ob hkratnem zmanjševanju okoljskih obremenitev.
Podvodni podatkovni centri sicer niso povsem nova ideja. Podoben koncept je v preteklosti preizkušal tudi Microsoft v projektu Natick, vendar tehnologije ni uvedel v širšo komercialno uporabo. Kitajski projekt pa nakazuje, da bi se takšni centri lahko kmalu uporabljali tudi v praksi in v večjem obsegu.
Strokovnjaki opozarjajo, da prihodnost infrastrukture za umetno inteligenco ne bo odvisna le od hitrosti in zmogljivosti sistemov, temveč tudi od njihove energetske učinkovitosti, porabe vode in vpliva na prostor. Če se bo podvodni model izkazal za uspešnega, bi lahko pomembno vplival na prihodnji razvoj podatkovnih centrov v obalnih državah po svetu.
