Planet se je segrel za 1,3 stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijsko dobo, vendar to ni dovolj, da bi tako rekli, saj se je večina segrevanja zgodila od sedemdesetih let do danes. Oktober je zaokrožil najtoplejših 12 mesecev, kar jih je kadarkoli bilo zabeleženih, in leto 2023 bo skoraj zagotovo najtoplejše koledarsko leto od začetka merjenja temperature. 4300 milijard dolarjev predstavljajo globalne gospodarske izgube zaradi podnebnih katastrof od leta 1970 do danes. Morje se dviga za 4,4 milimetra vsako leto, ledeniki in zaledenele površine pa izgubijo 1200 milijard ton ledu vsako leto. V manj kot šestih letih bi segrevanje planeta lahko preseglo prag 1,5 stopinje Celzija, da bi segrevanje ohranili na tej ravni, pa bi morali izpuste toplogrednih plinov zmanjšati za 43 odstotkov najkasneje do leta 2030. Tisoč milijard dolarjev bi potrebovale države v razvoju, da bi zmanjšale industrijsko ogljično onesnaževanje, zaščitile prebivalstvo pred ekstremnim vremenom in se obnovile po podnebnih katastrofah. Leta 2022 so subvencije za nafto, zemeljski plin in premog dosegle 7 tisoč milijard dolarjev, istega leta pa je bilo uničenih gozdov v skupni površini 66 tisoč kvadratnih kilometrov. Iz atmosfere se vsako leto odstrani 2 milijardi ton ogljikovega dioksida, vendar predvsem po naravni poti z absorpcijo gozdov. In nazadnje, potrebujemo 1000 gigavatov obnovljive energije, da bi ostali pod 1,5 stopinje Celzija segrevanja. Leta 2022 je bilo dodanih 300 gigavatov.
Vir: Delo
