Nova jedrske elektrarna bo zasnovana za 60 let obratovanja z možnostjo podaljšanja do sto let. Milijardni strošek gradnje nove elektrarne, ko ga razdelimo na tako dolgo časovno obdobje, je relativno nizek. Obnovljivi viri in vsa spremna infrastruktura (baterije) imajo bistveno krajšo življenjsko dobo. Medtem ko bo jedrska elektrarna z občasnimi nadgradnjami obratovala sto let, bo v tem času vse vetrne in sončne elektrarne treba štirikrat zamenjati. S tem se bodo množili tudi stroški.

Cena električne energije iz novih jedrskih elektrarn je zaradi njihove velikosti in dolge amortizacijske dobe konkurenčna. Finski Olkiluoto 3, kljub večletni zamudi pri gradnji, elektriko prodaja po cenah med 45 in 55 evrov na MWh. Vklop nove elektrarne v omrežje je strmoglavil ceno električne energije z decembrskih 246 evrov na MWh na 60 evrov na MWh v aprilu.

Končne cene za Jek 2 ne poznamo. Nihče je še ne pozna. Odvisna bo namreč od velikosti elektrarne, izbranega ponudnika in modela reaktorja, časovnice gradnje ter finančne strukture. Tudi soinvestitorstvo z zasebnimi podjetji ali drugimi državami je možno. Navsezadnje je Slovenija uspešna jedrska država, vse sosednje države so uvoznice električne energije in nekatere so že večkrat izrazile interes za sodelovanje pri projektu. Kdor danes navaja ceno 15 do 20 milijard, ugiba, zavaja in straši.

Slovenija ima prav po zaslugi zanesljive in nizkoogljične jedrske energije že danes manjši ogljični odtis pri proizvodnji električne energije kot večina zgledov, ki jih navajajo nasprotniki (Nemčija, Danska, Irska …). Nemčija je prav te dni napovedala, da bo podaljšala uporabo premoga in tako na najbolj umazan način zagotovila električno energijo za naslednjo zimo. Zakaj bi se zgledovali po slabših od nas? Ostanimo na zanesljivi poti jedrskih držav ter vlagajmo v napredne preizkušene tehnologije in znanost.

Vir: Delo, Tamara Langus, Sebastian Pleško, Jasmin Feratović