Zero Waste v turizmu |
 
Kaj lahko za zeleni turizem storijo v hotelih oziroma v turističnem gospodarstvu in kaj na prireditvah? A ne le turistični delavci in organizatorji prireditev, pač pa tudi turisti. Ekologi brez meja so se odločili za akcijo Zero Waste v turizmu in presenečeno ugotovili, da je zanimanje za izobraževalne delavnice o tej tematiki večje, kot so pričakovali. Pilotni projekt v hotelu Ribno na Bledu bo dobra izkušnja in šola. Predvsem pa tudi tuje izkušnje kažejo, kakšne prednosti dajejo programi Zero Waste v turizmu. Erika Oblak, vodja programa Zero Waste Slovenija, je prepričana, da so lahko rezultati njihove akcije dodana vrednost v slovenskem turizmu.
 
Erika Oblak foto-Tanja-Ristic

Erika Oblak

Slovenija pripravlja novo strategijo trajnostne rasti turizma. Kakšno mesto si v njej zasluži zeleni turizem, ki ga pogosto vse preveč povezujemo samo s turističnim gospodarstvom? Katere elemente zelenega turizma bi postavili v ospredje?

Za nas zeleni turizem ni zgolj visok delež zavarovanih območij ali gozdov – dediščino, ki smo jo bolj ali manj po sreči prejeli od prejšnjih generacij. Skupni družbeni izziv je, kako jo ohraniti nedotaknjeno in hkrati zagotoviti, da bo turizem lahko živel od obresti na to glavnico. Zeleni turizem torej ne more biti povezan zgolj s turističnim gospodarstvom, saj gre za dediščino nas vseh. Odpadki so namreč eden najpomembnejših okoljskih vplivov turističnega sektorja, saj uporablja velike količine potrošniškega blaga, ki ima pogosto zelo kratek rok uporabe. Pomemben element zelenega turizma je lokalna oskrba, predvsem imam v mislih kakovostno, v Sloveniji pridelano hrano. Lokalni pridelovalci s ceno svojih pridelkov ne morejo in nikoli ne bodo mogli tekmovati z velikimi trgovskimi verigami. Je pa takšna hrana lahko ne le okolju prijaznejša, pač pa tudi okusnejša. In hotel, ki zna dobavitelje ustrezno predstaviti, spleta vezi s svojim lokalnim okoljem in v sodelovanju z njim ustvarja nove produkte.

Prav zaradi tega ste Ekologi brez meja kot nacionalna Zero Waste organizacija za Slovenijo spodbudili akcijo nastanitev in prireditve brez odpadkov. Kaj ste najbolj poudarili v smernicah za hotele in organizatorje dogodkov?

Uvajanje Zero Waste praks pomeni spreminjanje kulture ne samo znotraj podjetja. Brez vključevanja gostov in dobaviteljev se cilja preprosto ne da doseči. Za to pa je najprej potrebna jasna zaveza lastnikov in vodstva, ki nenehno komunicira tako znotraj kot navzven. Ob tem se je potrebno zavedati, da tovrstne spremembe potekajo počasi in z veliko mero potrpežljivosti.

Pri organizaciji več delavnic, ki so bile namenjene predvsem turističnim delavcem, je bilo vaše širše izhodišče, kako v družbo brez odpadkov, ožje pa, kako to konkretno uresničiti v turizmu. Na katere prednosti in ovire takšnega koncepta ravnanja z odpadki so opozorile delavnice?

Uvajanje Zero Waste ukrepov ima tri cilje. Prvi je ekonomski, kjer s pomočjo izvajanja načrta snovne učinkovitosti podjetje dosega prihranke. Drugi cilj je usposabljanje, v katerega so vključeni zaposleni, gostje in dobavitelji.Temelji na vključevanju vseh vidikov trajnosti in spodbuja aktivno udeležbo vseh akterjev. Tretji cilj je družben, saj si v neposrednem okolju prizadeva ustvariti vzdušje, ki spodbuja ozaveščenost glede dobrih okoljskih praks.

Udeleženci delavnic so kot ovire pogosto izpostavili nekatere dele zakonodaje ter nerazumevanje ali nezainteresiranost vodstva. Ugotavljali so še, da znotraj podjetij ponavadi ni znanja o upravljanju snovnih tokov in o tem, kako prilagajati kulturo podjetja. Kot zelo dobrodošlo so tako ocenili znanje ekipe Zero Waste Slovenija in izkušnje, ki na tem področju že obstajajo znotraj evropske Zero Waste mreže.

A če govorite o pripravi ukrepov, da turistično podjetje začne načrtno skrbeti za manj odpadkov, katera pot je najboljša?

Prvi in najpomembnejši korak je jasna zaveza vodstva, ki mora biti ustrezno komunicirana. Naslednja pomembna faza je izdelava posnetka stanja. Ta zajema vire nastajanja odpadkov, vrste odpadkov in količine ter komu in pod kakšnimi pogoji jih hotel ali organizator odda. Posnetek stanja je potreben iz vsaj dveh razlogov. Zaposleni v hotelu tako odpadkom posvetijo pozornost in razmišljajo o tem, kje bi lahko zmanjšali katere tokove. S pomočjo izhodiščnega stanja lahko podjetje kasneje ocenjuje uspešnost uvedenih ukrepov. Naslednji korak je oblikovanje načrta ukrepov in postopno uvajanje v prakso. Mednarodna pravila določajo, da se lahko ponudnik turističnih storitev javno pohvali z nazivom Zero Waste, ko doseže cilje – 30 odstotkov manj odpadkov, od katerih jih ločeno zbere 90 odstotkov. Za 30 odstotkov mora znižati še porabo vode in elektrike.

Kaj lahko Zero Waste model ravnanja z odpadki prinese podjetju in kaj kažejo izkušnje v tujini? Kakšno je zanimanje za vaš projekt med slovenskimi turističnimi delavci?

Konkretne prednosti uvajanja Zero Waste v podjetja, ki se ukvarjajo s turizmom, so nižji stroški poslovanja, večje zadovoljstvo in večji delež stalnih gostov, višja kakovost, boljša prepoznavnost, ugled okoljsko in družbeno odgovornega podjetja, kar vse odpira možnosti ustvarjanja višje dodane vrednosti. Nad velikim zanimanjem organizatorjev prireditev in hotelov smo bili pozitivno presenečeni. Poleg pilotnega hotela Ribno na Bledu že potekajo konkretni pogovori za uvajanje smernic na nekaj prireditvah in prihajajo prva vprašanja glede uvajanja v hotele.