Slopak |
 
V Slopaku, prvi slovenski shemi za odpadno embalažo, je prišlo do spremembe v vodstvu. Že po nekaj mesecih se je nadzorni svet odločil za spremembo in namesto Roberta Tomazina imenoval za direktorja Mateja Stražiščarja, sicer člana nadzornega sveta Slopaka, ki je bil doslej zaposlen kot okoljski menedžer v Pivovarni Union. Slopak potrebuje nov veter, saj tudi Matej Stražiščar ugotavlja, da so v sistemu precejšnje rezerve.
 
Matej Stražiščar

Matej Stražiščar

Nadzorni svet Slopaka se je odločil za zamenjavo v vrhu družbe. Kaj je pokazala ocena dela za minulo poslovno leto in kaj kažejo bilančni podatki?
O bolj natančnih podatkih bomo lahko govorili predvidoma konec junija. Sam sem naklonjen čim bolj natančnim analizam, saj lahko le tako sprejemamo ukrepe na vseh nivojih.

Slopak se je odločil za več segmentov ločenega zbiranja odpadkov, odstopili ste edino od sveč. Kje vidite največje poslovne priložnosti in kje ste vzpostavili najučinkovitejši sistem?
V Slopaku se odločamo za tiste segmente, kjer lahko zagotovimo stoodstotno učinkovitost v celotni verigi. To pomeni tako prevzem na vseh točkah (zavezanci, vsi izvajalci javnih služb itd.), zagotovitev učinkovitih prevozov s hitro odzivnostjo (v sodelovanju s podizvajalci) ter ne nazadnje predelavo (v sodelovanju s podjetji, ki s svojimi procesi potrjujejo uspešnost). Slopak je zagotovo vzpostavil učinkovitost na področju vseh tistih vrst odpadkov, za katere ponuja storitve na trgu. Izpostavil pa bi odpadno embalažo in gume. Pri ločeno zbrani embalaži smo po naših podatkih edini, ki zagotavljamo prevzem pri vseh komunalnih podjetjih po vsej Sloveniji, ki so pripravljena oddati ločeno zbran odpadek (edino dve sta zavrnili sodelovanje). Pri gumah smo vzpostavili on-line poročanje v realnem času ter tako zagotovili popoln medsebojni nadzor vseh v sistemu. Za sveče bomo storitve ponudili, ko bomo lahko zagotovili predelavo – trenutno namreč še nimamo zagotovil o možnostih učinkovite predelave odpadnih sveč.

Kako ste ali boste uredili odnose s podizvajalci glede na to, da so se v zadnjem obdobju slišale kritične ocene o delu vaše sheme pri nekaterih podizvajalcih?
Analiza ne bo namenjena samo finančnim podatkom, ampak tudi vsebinskemu pogledu na sodelovanje z vsemi v sistemu. Podizvajalci so eden izmed pomembnih členov, pomembni so tudi izvajalci javnih služb, izredno pomembno je zagotavljanje dobrih storitev za zavezance in hkrati izpolnjevanje zakonodaje. Dobro sodelovanje z vsemi je ključno za izpolnjevanje obveznosti slovenskega sistema.

Za kakšno politiko višine embalažnine ste se odločili?
Embalažnino določamo vsako leto v začetku decembra, tako bo tudi tokrat. Pomemben je predvsem fokus na izpolnjevanje obveznosti in izboljševanje odnosov v sistemu. Na koncu leta bomo vsi skupaj morali pokazati rezultat Slovenije za preteklo leto.

Še vedno so ocene, da sheme na trgu niso v enakopravnem položaju. Kaj pričakujete od Ministrstva za okolje in prostor? Ali je možen tudi dogovor o korektnem poslovnem sodelovanju med shemami?
Že kot nadzornik družbe Slopak in okoljski menedžer v Pivovarni Union sem bil vključen v procese na področju ravnanja z odpadno embalažo. Tudi precej odkriti pogovori so prispevali k temu, da smo vsi seznanjeni s tem, kje so rezerve v sistemu in kakšne ureditve so potrebne. Glede na aktivnosti MOP v zadnjih mesecih pri predpisih, javnih razpravah in obravnavah na komisijah sem prepričan, da je pred nami krepitev sistema. Dejstvo je, da smo na koncu odgovorni za rezultat Slovenije vsi, ki smo v sistem vključeni. In MOP ima tu ključno povezovalno in nadzorno vlogo.

Za katere ključne cilje se boste letos zavzemali? Ali nove usmeritve MOP pri ravnanju s komunalnimi odpadki pomenijo spremembo v delovanju Slopaka?
Gospodarstvo ves čas aktivno sodeluje v procesih, ki so pomembni za sistem. Sistem je skupek številnih akterjev in taki procesi vodijo tudi v usklajevanje, izboljševanje. Mislim, da to voljo vsi ključni predstavniki sistema imamo. Naš temeljni cilj seveda ostaja povečevanje prevzema ločeno zbranih odpadkov, zagotavljanje predelave in pri tem stroškovna učinkovitost za zavezance.

Kaj bi morala Slovenija storiti za to, da postane družba recikliranja?
Slovenija ima izredno dobre potenciale. Prepričan sem, da smo k stalni rasti ločenega zbiranja odpadkov prispevali tudi v družbi Slopak z vrsto izobraževalnih aktivnosti, ki jih načrtno izvajamo vse od ustanovitve družbe. Je pa res, da nas od ločeno zbranih surovin do družbe recikliranja loči še nekaj korakov. V reciklaži oziroma predelavi moramo prepoznati še podjetniški potencial. Prve podjetnike na tem področju že lahko spremljamo, inovatorji so že kar nekaj let precej aktivni – verjetno govorimo še o petih do desetih letih, da bomo razvili polni potencial tudi na področju recikliranja.