Človekove pravice in skrbni pregled človekovih pravic
| Avtorica: mag. Klementina Zapušek |
Človekove pravice so tradicionalno veljale za domeno države, danes pa jih vedno bolj povezujemo z odgovornostjo podjetij. Gospodarske dejavnosti namreč neposredno in posredno vplivajo na človekove pravice. Podjetja s svojim delovanjem vplivajo na zaposlene, lokalne skupnosti, potrošnike in širše okolje. Njihov vpliv je pozitiven z ustvarjanjem delovnih mest, blaginje, inovacij in splošnega družbenega napredka, prav tako pa tudi negativen s kršitvami delavskih pravic, izkoriščanjem naravnih virov in neenakostmi, ki jih ekonomski razvoj prinaša. Zato se od podjetij vse bolj pričakuje, da človekove pravice vključijo v svoje politike, procese in poslovne modele ter vsakodnevno prakso.
Človekove pravice so neodtujljive, univerzalne in nedeljive. Uzakonjene so kot minimalni družbeni standard, ki ga lahko vsaka družba nadgradi z višjimi zahtevami. Splošna deklaracija človekovih pravic (1948) je najširše prepoznan dokument, ki je podlaga številnim drugim instrumentom s področja človekovih pravic. V Sloveniji so človekove pravice in temeljne svoboščine umeščene v sam vrh ustavnega reda.
Ključno orodje za prenos človekovih pravic v prakso podjetij je skrbni pregled glede človekovih pravic (Human Rights Due Diligence – HRDD). Gre za proces, ki podjetjem omogoča, da sistematično prepoznavajo, preprečujejo in zmanjšujejo negativne vplive in tveganja na človekove pravice, tako znotraj podjetja kot v svojih vrednostnih verigah. Skrbni pregled glede človekovih pravic obsega šest ključnih korakov, od zavezanosti človekovim pravicam, preko prepoznavanja in ocenjevanja tveganj, sprejema ukrepov za preprečevanje ali zmanjševanje negativnih vplivov in tveganj na človekove pravice do njihovega spremljanja, merjenja in ocenjevanja, poročanja in komuniciranja ter vzpostavitve učinkovitih pritožbenih mehanizmov.
Tudi Evropski standardi poročanja o trajnostnosti (ESRS) zahtevajo, da podjetja poročajo o vplivu svojih dejavnosti na človekove pravice (in obratno, o vplivu trajnostnih dejavnikov nanje) – ne samo znotraj podjetja, ampak po vsej svoji vrednostni verigi. Zakonodajni paket Evropske unije, Omnibus I, sicer spreminja obstoječi zakonodajni okvir na področju Direktive glede poročanja podjetij o trajnostnosti (CSRD) in Direktive o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti (CSDDD) tako, da zmanjšuje obseg neposrednih zakonskih zavezancev in administrativnih zahtev ter zamika časovnico izvajanja. Vendar podjetja še vedno ostajajo odgovorna za svoje vplive na ljudi, pričakovanja kupcev, zahteve mednarodnih standardov ter upravljanje tveganj v vrednostnih verigah. Človekove pravice ostajajo še naprej temelj odgovornega in odpornega poslovanja. Podjetja, ki človekove pravice razumejo kot del svojih vrednot, ne le zmanjšujejo tveganja, temveč ustvarjajo dolgoročno konkurenčno prednost in prispevajo k trajnostnemu razvoju družbe.
Poglejte še: Poletje z aktualnimi ESG temami in novimi znanji
