Anketa o spremembah pri ravnanju s KOE |
 
Predvsem družbe za ravnanje z odpadno embalažo in komunalna podjetja so nestrpno pričakovala, kaj se bo spremenilo v sistemu ravnanja z odpadno embalažo. Predlog sprememb Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, ki jo je MOP poslal v javno razpravo, je vzbudila velik, a ne prav prijazen odmev. Akterji v tej embalažni zgodbi zahtevajo temeljite, ne le kozmetične popravke. Novi deleži za prevzem odpadne embalaže naj bi bili po novem znani pozneje kot doslej, sklep o tem naj bi sprejela Vlada RS. Na trgu pa se je marsikaj spremenilo. Med družbami za ravnanje z odpadno embalažo so zdaj najmočnejše Recikel, Unirec in Gorenje Surovina, precej manjši tržni delež imajo Interseroh, Slopak in Embakom. Objavljamo nekaj mnenj o predlaganih spremembah.
 

Odpadna-embalaza

Uredba je dober poizkus rešitve težav v sistemu

Katja Slokan, Unirec:

Predlog Uredbe z izjemo manjših dopolnil smatram za dober poizkus reševanja najbolj akutne težave v sistemu, in sicer določanja deležev med DROE. Metodologija izračuna obveznosti prevzemanja embalaže od IJS predstavljena v osnutku je po mojem mnenju dobra nadgradnja trenutne zakonodaje, saj definira obveznosti zavezancev bolj natančno glede na material embalaže, ki jo dajejo na trg, in pri tem določa vsaki DROE obveznost prevzema embalaže od IJS posebej za kartonsko, posebej za mešano in posebej za stekleno in leseno embalažo, kar vnaša v sistem večjo transparentnost.

Edino, kar moramo neizogibno dodati v osnutek, je znižanje praga zavezancev za obvezno vključitev v sistem ravnanja z embalažo z namenom, da zagotovimo bolj enakomerno in enakopravno kritje stroškov ravnanja z embalažo s strani celotnega gospodarstva.

Nujna je celovita prenova sistema

Zbornica komunalnega gospodarstva (iz pripomb in predlogov povzemamo nekatere):

Menimo, da predlagane parcialne spremembe Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo ne bodo omogočile transparentnega, učinkovitega in doslednega ravnanja s komunalno odpadno embalažo (v nadaljevanju KOE) po načelu pravične obremenitve embalažnih zavezancev za financiranja ravnanja s KOE. Trenutna Uredba je nastala v času, ko je na trgu prevladovala ena družba za ravnanje z odpadno embalažo. Nadaljnji razvoj trga je pokazal, da sistem z več DROE, kjer je glavni cilj večine DROE doseganje dobička, ne zagotavlja doslednega prevzemanja KOE od izvajalcev gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (v nadaljevanju IJS), kar je še posebej pereče v zadnjih letih. Izločanje odpadne embalaže iz mešanih komunalnih odpadkov bi moralo biti zaradi dosledne uveljavitve razširjene odgovornosti proizvajalcev embalaže strošek embalažnih zavezancev in ne IJS.

Zaradi zagotavljanja doslednega prevzemanja KOE od IJS s strani DROE bi bilo potrebno nedvoumno omogočiti, da se lahko posamezna DROE ukvarja le s prevzemanjem KOE od IJS, nima pa obveznosti prevzemanja odpadne embalaže od distributerjev in končnih uporabnikov.

Osnutek Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo ne predvideva za IJS učinkovite rešitve, ki bi zagotavljala, da bi DROE prevzemale KOE od IJS po ustreznih deležih tudi do 30. junija tekočega koledarskega leta, ko naj bi Vlada Republike Slovenije s sklepom določila deleže prevzemanja odpadne embalaže pri izvajalcih javne službe za tekoče koledarsko leto.

Osnutek spremembe Uredbe predvideva novo metodologijo za določitev deležev prevzemanja KOE od IJS za tekoče koledarsko leto (Priloga 2B). Navedena metodologija bi povzročila, da bi IJS pri oddaji KOE operirala s kar 24 deleži DROE (6 embalažnih družb x 4 vrste KOE), kar bi v praksi pomembno zapletlo izračun obveznosti prevzema KOE po posameznih vrstah KOE s strani DROE. Menimo, da obstaja precejšnja verjetnost, da bo pri poročanju o masi embalaže, dane v promet v prvem četrtletju tekočega koledarskega leta, prišlo do manipulacij s strani embalažnih zavezancev, saj bo ravno poročanje za 1. četrtletje osnova za določitev celoletnih obveznosti financiranja prevzema KOE.

Zaradi zagotavljanja doslednega prevzemanja KOE od IJS bi bilo potrebno nedvoumno omogočiti, da se lahko posamezna DROE ukvarja le s prevzemanjem KOE od IJS, nima pa obveznosti prevzemanja odpadne embalaže od distributerjev in končnih uporabnikov. V takšnem primeru bi embalažni zavezanci (embalerji, pridobitelji blaga, proizvajalci embalaže oziroma pridobitelji embalaže, trgovci iz 25. člena ali končni uporabnik iz 34. člena Uredbe) sklenili pogodbe z dvema DROE, in sicer z DROE, ki bi za embalažnega zavezanca prevzemala KOE od IJS, in DROE, ki bi prevzemala odpadno embalažo od distributerjev in končnih uporabnikov. Na ta način bi se bistveno izboljšala transparentnost delovanja DROE in s tem lažje zagotovili izpolnjevanje obveznosti DROE za prevzem KOE od IJS.

DROE bi morala biti neprofitna

Igor Petek, Snaga Ljubljana:

Predlog sprememb je predvsem kozmetični popravek. Kupov neprevzete embalaže iz začasnih skladišč pri IJS zaradi te spremembe najbrž ne bomo uspeli zmanjšati. V Sloveniji bi morali nujno prenoviti sistem in uvesti samo eno družbo za ravnanje z odpadno embalažo, ki bi morala biti neprofitna, nepovezana s predelovalci in delovati pod močno državno kontrolo.

Predlog sledi odločitvi sodišča

Mag. Helena Kojnik, Simbio Celje:

Ministrstvo s Predlogom Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo po našem mnenju samo sledi odločitvi upravnega sodišča v zvezi z določanjem deležev in obveznosti embalažnih družb, pogrešamo pa sistemske spremembe uredbe. Tu mislimo predvsem na uvedbo instrumenta finančnega zavarovanja izpolnjevanja obveznosti DROE, znižanje meje za poročanje o dajanju embalaže v promet (sedaj 15 ton) ter odpravo obveznosti sklenitve pogodbe med izvajalci javne službe zbiranja komunalnih odpadkov in družbami, saj so vse obveznosti obeh deležnikov že določene z uredbo.

Določi naj se prehodni rok za prilagoditev

Janja Leban, GZS:

Ker gre za ureditev samo določenih vprašanj, menimo, da se je treba osredotočiti le na bistvene določbe, hkrati pa pozivamo MOP, da čim prej pristopi k sistemskim spremembam, ki bodo jasno opredelile obveznosti in odgovornosti v embalažno verigo vključenih deležnikov. Ob tem ponovno poudarjamo na nujnost celovitega pristopa in medsebojno povezanost zakona o varstvu okolja, uredbe o odpadkih, uredbe o ravnanju s komunalnimi odpadki in tudi drugih predpisov, ki morajo biti medsebojno usklajeni in nedvoumni. Eno od ključnih vprašanj, za katere menimo, da jih je treba urediti že ob tokratnih spremembah uredbe, pa jih osnutek ne predvideva, je znižanje praga, ki določa izjeme. Zato predlagamo spremembo določb, ki omogočajo, da osebam, ki dajejo v promet manj kot 15 ton embalaže letno, ni treba zagotavljati predpisanega ravnanja z odpadno embalažo in plačevati embalažnin. Predlagamo, da se prag zniža na 500 kg. V svojih pripombah smo opozorili še na nekatere druge pomanjkljivosti in nejasnosti, ki se nanašajo na obveznost sortiranja po materialih, na preverjanje izpolnjevanja obveznosti prevzemanja odpadne embalaže od izvajalcev javnih služb oziroma oddaje odpadne embalaže družbam za ravnanje z odpadno embalažo, itd. Ker pa se z določitvijo metodologije za določitev deležev prevzemanja odpadne embalaže spreminja sistem glede prevzemanja/oddaje odpadne embalaže in s tem tudi obračunavanja stroškov, predlagamo, da se doda prehodni rok za prilagoditev na nov sistem.

Gre le za ureditev deležev

Rudolf Horvat, Saubermacher:

Spremembe in dopolnitve uredbe smo v našem podjetju pregledali in ugotovili, da gre le za ureditev deležev, ki jih pobira posamezna shema. Vseh ostalih predlaganih sprememb in dopolnitev se niso dotaknili. Očitno želijo urediti deleže zaradi pritožbe s strani Interseroha. Mnenja smo, da bi morali takoj pristopiti k sistemskim rešitvam.

V sistem se naj vključi tudi manjša podjetja

Gorenje Surovina:

Določitev nove metodologije za izračun deležev prevzema odpadne embalaže od izvajalcev javne službe je uresničitev načela podaljšane odgovornosti proizvajalca. Umestitev predlagane metodologije je ustrezna in povečuje smisel podaljšane odgovornosti proizvajalca.

Menimo, da je ena izmed glavnih anomalij sistema dejstvo, da je prag za subjekte, ki jim ni treba zagotavljati obveznega ravnanja z odpadno embalažo, previsok in povzroča neenakomerne stroške gospodarskih subjektov na trgu. Subjekti, ki ne dosegajo predpisane meje, uživajo konkurenčno prednost na račun varstva okolja, kar se nam zdi nesprejemljivo. Prav tako zaradi navedenih subjektov v celotnem sistemu primanjkuje sredstev za predpisano ravnanje z odpadno embalažo. Zbrana odpadna embalaža se iz leta v leto povečuje kot posledica več zbrane odpadne embalaže iz gospodinjstev. Prav tako se povečuje število manjših gospodarskih subjektov, ki ne presegajo predpisane meje, število večjih gospodarskih subjektov pa se zmanjšuje kot posledica gospodarske krize.

Kot ključen predlog torej podajamo mnenje, da se zagotovitev vzdržnega sistema meja za subjekte, ki so dolžni zagotavljati ravnanje z odpadno embalažo, spremeni iz 15 ton na največ 500 kg letno dane embalaže na trg.

Uredba ne ureja normativnih pogojev prevzema in oddaje odpadne embalaže pri izvajalcih javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov. Pri tem uredba omenja le dolžnost rednega prevzemanja odpadne komunalne embalaže, pri čemer pa ne definira termin reden prevzem. To bo pri operativnem izvajanju Uredbe povzročilo še več nejasnosti, saj poleg tega niso določene obveznosti izvajalcev javne službe o pripravi odpadne embalaže za prevzem (ni določena količina, način oddaje niti kakovost).

Menimo, da bi Ministrstvo moralo določiti normativne pogoje oddaje odpadne embalaže predvsem iz gospodinjstev, saj trenutni sistem omogoča manipulacije in možnost preferiranja določenih prevzemnikov. Pri tem Uredba ne ureja ključnega problema odpadkov, ki so prisotni pri posameznih pošiljkah odpadne embalaže in niso odpadna embalaža. Zavezanci so v skladu z Uredbo dolžni zagotavljati ravnanje le z odpadno embalažo in je zato strošek obdelave ostalih odpadkov, ki so med temi odpadki pomešani, neupravičeno prevaljeni na zavezance, kar je nepošteno in pomeni tudi kršitev načela podaljšanje proizvajalčeve odgovornosti in načela onesnaževalec plača. Glede na to, da mešana odpadna embalaža, ki jo zbirajo izvajalci javne službe, pomeni za gospodinjstva in izvajalce javne službe manjši strošek kot na primer obdelava mešanih komunalnih odpadkov, posledično obstaja naravni interes za mešanje ostalih odpadkov med odpadno embalažo. Ker sistem to omogoča in ker v praksi to povzroča neupravičene stroške zavezancem, gre za kršitev omenjenih načel.

Predlagamo, da Ministrstvo sistemske spremembe uredi celovito skupaj s spremembami Uredbe o odpadkih, Uredbe o komunalnih odpadkih in Zakona o varstvu okolja. Spreminjane definicij o komunalni embalaži in podobnih terminih bo v praksi prinesla še več nejasnosti. Podpiramo sistemske spremembe definicij, vendar predlagamo, da Ministrstvo spremembe uredi v sklopu celovitih sprememb.

Določanje deležev v skladu z novim predlogom ne pomeni upoštevanje odločbe omenjenega upravnega sodišča in tako se pojavlja bojazen, da določitev deležev ne bo obvezujoča za družbe, kar pomeni možnost izkoriščanja tega dejstva za večanje konkurenčne prednosti posameznih družb. Prav tako omenjen način določitve deležev ne omogoča učinkovitega pravnega sredstva, saj pri izračunih lahko pride do napak, ki jih ni mogoče sanirati. Menimo, da zaradi dejstva, da določitev deležev pomeni za določene subjekte predpisano obveznost, to pomeni kršitev Ustave RS in Zakona o splošnem upravnem postopku. Predlagamo, da MOP uredi sistem določanja deležev v upravnem postopku.

V prilogi o metodologiji niso upoštevane vse vrste materialov danih na trg, ki se kot odpadna embalaža praviloma zbirajo kot mešana odpadna embalaža. Pri tem gre predvsem za določene sestavljene materiale (tetrapak).