Zeleni prehod v EU
| Avtorica: mag. Klementina Zapušek |
Uredba EU o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov [1] med drugim od držav članic zahteva, da so morale pripraviti celovite nacionalne energetske in podnebne načrte za obdobje 2021 do 2030 do 31. decembra 2019, nato je rok do 1. januarja 2029 in potem vsakih deset let. Do 30. junija 2023 morajo države članice Komisiji predložiti osnutke posodobljenih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov (NECP). Nacionalne dolgoročne strategije s perspektivo vsaj 30-ih let pa so morale države članice pripraviti do 1. januarja 2020. V Sloveniji že poteka javna razprava o posodobitvi Nacionalnega energetskega podnebnega načrta (NEPN). Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo želi intenzivno sodelovanje stroke in širše javnosti. Končna posodobitev NEPN mora biti končana spomladi 2024.
In kako se na zeleni prehod pripravljajo nekatere članice EU?
Avstrija
Avstrija si je zadala, da bo najkasneje do leta 2040 podnebno nevtralna [2].Veljavni Zakon o varstvu podnebja (KSG) določa zgornje meje emisij za skupno šest sektorjev ter ureja razvoj in izvajanje učinkovitih ukrepov za varstvo podnebja. Načrtovani ukrepi so:
- Postopna eko-socialna davčna reforma, ki razbremenjuje prebivalce in hkrati uveljavlja ekološko stroškovno komponento v davčnem sistemu.
- Načrt mobilnosti 2030 za prometni sektor, s katerim je Avstrija zavezana k nadaljnjemu širjenju javnega prevoza in k prilagodljivi ponudbi mobilnosti, prilagojeni povpraševanju.
- Ozelenitev gradbeništva in širitev daljinskega in lokalnega ogrevanja.
- Razmah obnovljivih virov energije ob upoštevanju ekoloških meril. Delež obnovljivih virov je že leta 2018 dosegel tretjino, dosledno pa se bo krepila tudi energetska učinkovitost.
- Spodbude za zasebne naložbe v podnebju prijazne tehnologije in prilagajanje posledicam podnebnih sprememb.
O izvajanju ukrepov se poroča z letnimi poročili o napredku, zadnje je iz leta 2022. Zaradi obveznega in neodvisnega podnebnega preverjanja zakonodaje bo podnebje postalo osrednje merilo odločanja.
Finska
Finska si bo prizadevala, da bo do leta 2035 postala ogljično nevtralna in kmalu zatem tudi ogljično negativna. Vlada je v sodelovanju s podjetji in organizacijami iz ustreznih sektorjev izdelala sektorske nizkoogljične načrte in leta 2020 je bilo objavljeno poročilo z glavnimi rezultati sektorskih načrtov. Svoj načrt je pripravilo skupno 13 sektorjev. Časovne projekcije kažejo, da je vladni cilj ogljično nevtralne Finske do leta 2035 dosegljiv za industrijo in druge sektorje z obstoječimi ali novimi tehnologijami. Za uresničitev načrtov pa je potrebno, da je okolje za naložbe ugodno in da so izpolnjeni številni pogoji.
»Ogljično nevtralna Finska 2035« je nacionalna podnebna in energetska strategija (objavljena leta 2022) in opisuje ukrepe, s katerimi bo Finska izpolnila podnebne zaveze EU za leto 2030, dosegla cilje za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 60 odstotkov do leta 2030 ter ogljično nevtralnost do leta 2035. Strategija se osredotoča na zeleni prehod in postopno opuščanje ruske fosilne energije, kar je aktualno od pomladi 2022. Vključuje tudi nacionalno vodikovo strategijo za spodbujanje vodikove ekonomije. Sistem trgovanja z emisijami ter predvidljiva dolgoročna podnebna in energetska politika sta ključna usmerjevalna instrumenta strategije [3].
Finski panel za podnebne spremembe je neodvisen svetovalni svet finskih znanstvenikov, ki spodbuja dialog med znanostjo in oblikovanjem politik [4]. Panel nudi znanstvene nasvete za oblikovanje politik in krepi interdisciplinarni vpogled v delovanje različnih sektorjev. Zadolžen je za ocenjevanje skladnosti podnebne politike in zadostnosti izvedenih ukrepov za odgovor na izzive podnebnih sprememb.
Francija
Leta 2017 je Ministrstvo za ekološki prehod predstavilo francoski podnebni načrt, katerega cilj je doseči ogljično nevtralnost do leta 2050, kar pomeni šestkratno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v državi v primerjavi z letom 1990. Francoska nizkoogljična strategija določa »ogljične proračune« za obdobja 2019–2023 (422 megaton CO₂ ekvivalenta na leto), 2024–2028 (359 megaton CO₂ ekvivalenta na leto) in 2029–2033 (300 megaton CO₂ ekvivalenta na leto). Vsakih pet let je nacionalna nizkoogljična strategija podvržena celotnemu ciklu pregleda, kar vključuje sprejetje petletnega zakona, ki določa cilje in prednostne naloge za ukrepanje na področju energije in podnebja. Revizija strategije omogoča prilagoditev referenčnega scenarija, ki temelji na retrospektivni oceni izvajanja nacionalne nizkoogljične strategije, kar omogoča prepoznavanje morebitnih odstopanj od usmeritve in ciljnih ciljev ter analizo vzrokov zanje.
Poleg tega Visoki svet za podnebje (neodvisni organ, odgovoren za svetovanje političnim odločevalcem o srednje- in dolgoročnih usmeritvah ter za neodvisno oceno francoskih podnebnih ukrepov) izda letno poročilo o skladnosti s potekom zmanjševanja emisij toplogrednih plinov in o izvajanju politik podnebnih sprememb na nacionalni in teritorialni ravni.
V letih 2019 in 2020 je Svet za ekološko obrambo, ki ga vodi francoski predsednik in združuje vse člane vlade, ki jih zadevajo podnebna in okoljska vprašanja, določil prednostne naloge ekološkega prehoda, ki jih je treba upoštevati v vseh politikah države.
Ustanovljena je tudi Konvencija državljanov o podnebju, ki jo sestavlja reprezentativna skupina 150 državljanov, izbranih z žrebom in je odgovorna za predlaganje poenotenih ukrepov za doseganje vsaj 40-odstotnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030 (v primerjavi z letom 1990) v duhu socialne pravičnosti. Medtem ko vlada ocenjuje, da se večina predlogov konvencije izvaja, so njeni člani ocenili, da so odgovori vlade nezadostni in razdrobljeni.
Nemčija
Pravna podlaga za podnebne ukrepe je Klimaschutzgesetz (Zakon o varstvu podnebja), ki je začel veljati avgusta 2021. Ta zakon določa minimalne sektorske cilje za vsako leto od 2023 do 2030 in splošne letne cilje za vsako leto od 2031 do 2040. Poleg tega zakon določa, da se splošni letni cilji za leta od 2041 do 2045 določijo najkasneje do leta 2032. Kako se ti splošni cilji prevedejo v letne sektorske cilje, pa mora biti odločeno najkasneje leta 2034. Ustanovljen je tudi Strokovni svet za podnebna vprašanja, ki ga sestavlja 5 znanstvenikov in mora vsako drugo leto podati oceno o doseženih ciljih, ukrepih in splošnih trendih. Poleg tega mora nove zakone s področja varstva podnebja potrditi tudi Bundesrat, zgornji dom nemškega parlamenta.
Poljska
Poljska se ukvarja z različnimi vprašanji, povezanimi s podnebno nevtralnostjo na področju energije, gradbeništva, prometa, industrije in kmetijstva. Regionalni časovni načrti so bili oblikovani na podlagi prispevkov različnih deležnikov, lokalnih oblasti, akademij, strokovnjakov in javnih ustanov. Osnovne pobude nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo s temi vprašanji, so privedle do poročil, kot je poročilo za Belchatow, enega najbolj onesnažujočih odprtih rudnikov v EU. Številne nevladne organizacije so leta 2022 organizirale javno razpravo o pravični energetski preobrazbi tega območja. Center za analizo podnebja in energije je leta 2021 predlagal načrt za podnebno nevtralno Poljsko 2020, Sejem (poljski parlament) pa je ustanovil medstrankarsko delovno skupino za pravičen energetski prehod.
Slovaška
Slovaška vlada je sprejela Akcijski načrt za blažitev podnebnih sprememb v letu 2021. Glavni cilj tega akcijskega načrta je povečati pripravljenost Slovaške na škodljive posledice podnebnih sprememb z izvajanjem medsektorskih in posebnih prilagoditvenih ukrepov ter nalog. Na področju trajnostnega kmetijstva je bil opredeljen poseben cilj povečati prilagodljivost gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči z ukrepi, namenjenimi varovanju tal, naravnih virov in spodbujanju biotske raznovrstnosti kmetijskih zemljišč ter podpiranju trajnostne rastlinske in živalske proizvodnje. Za izpolnitev zadanega cilja in prioritet je potrebno izvesti specifične ukrepe za povečanje zadrževanja vode v tleh, zmanjšanje vodne in vetrne erozije tal, ukrepe za varstvo tal, prilagajanje pridelave rastlin in živinoreje na spremenjene podnebne razmere ter podpore čebelarstvu in zaščiti opraševalcev.
Švedska
Švedska ima ambiciozne cilje za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Od leta 2018 je vzpostavljen okvir podnebne politike, ki vsebuje cilje s pripadajočo zakonodajno in nadzorno funkcijo. Parlament je predlagal splošni cilj za Švedsko ničelnih neto emisij toplogrednih plinov do leta 2045, nato sledijo negativne emisije. Svet za podnebno politiko [5] je del tega okvira in njegova naloga je oceniti, kako dobro je splošna politika švedske vlade usklajena z možnostjo doseganja nacionalnih podnebnih ciljev. Svet analizira politične odločitve z vseh političnih področij in podatke, na katerih temeljijo. Rezultati, vključno z več priporočili o tem, kako naj vlada napreduje v svoji politiki za uskladitev z nacionalnimi podnebnimi cilji, so objavljeni v njegovem letnem poročilu in predani vladi marca vsako leto. Svet izpostavlja učinke odločitev in predlaganih ukrepov s širšega družbenega vidika ter analizira, ali je cilje, tako kratkoročne kot dolgoročne, mogoče doseči na način, ki zagotavlja dobre pogoje za stroškovno učinkovitost ob upoštevanju koncepta trajnosti. Razvil je lasten analitični model, ki temelji na raziskavah in izkušnjah iz številnih različnih znanstvenih disciplin. Ogrodje, ki se bo redno razvijalo, je sestavljeno iz dveh delov – iz metode ocene učinka specifičnih instrumentov [6] in konteksta teh instrumentov [7]. To skupaj predstavlja splošno politiko, ki vpliva na družbo kot celoto in na celoten sistem, ki nato ustvarja vse emisije toplogrednih plinov, ki se pojavljajo znotraj meja Švedske.
[1] Uredba (EU) 2018/1999 Sveta z dne 11. decembra 2018.
[2] Po navedbah avstrijskega ministrstva, pristojnega za varstvo podnebja, se bodo ustrezni ukrepi izvajali na podlagi Zakona o varstvu podnebja z zavezujočimi potmi zmanjšanja do leta 2040 in vmesnimi cilji do leta 2030 ter jasno dodeljenimi odgovornostmi in časovnimi razporedi.
[3] Finska ima na področju doseganja zelenega prehoda še druge nacionalne dokumente in delovna telesa, kot so Ogljično nevtralna Finska 2035 – ukrepi in vplivi podnebne in energetske politike, Srednjeročni načrt politike podnebnih sprememb, Načrt podnebnih sprememb za sektor rabe zemljišč, Načrt do brezfosilnega prometa, Nizkoogljični časovni načrti za industrijo, Delovna skupina za sektorsko integracijo, Delovna skupina za šoto, Delovna skupina za reformo obdavčitve energije.
[4] Člani panela predstavljajo različne veje znanosti od izobraževalnih ved do znanosti o atmosferi. Panel je bil ustanovljen leta 2012.
[5] Svet sestavljajo člani z visoko znanstveno usposobljenostjo s področja podnebja, podnebne politike, ekonomije, družboslovja in vedenjskih ved.
[6] Preučujejo se specifični instrumenti, ki vplivajo na emisije toplogrednih plinov v različnih sektorjih. Oceni se njihov potencial, vpliv in učinkovitost.
[7] Analizira se jih na podlagi izbranih meril, vključno z vladno organizacijo, procesi in vodstvom prizadevanj podnebne politike.
