Zeleni utrip pred vrhuncem turistične sezone
Pred vrhuncem turistične sezone, ki bo po napovedih sodeč odlična, smo se o trendih trajnostnega razvoja v turizmu pogovarjali s predstavniki destinacij, prejemnic znaka Slovenia Green Destination Platinum. Pogoj za pridobitev najvišje kategorije je povprečje šestih ocen vsaj 9,1, pri čemer velja, da ima destinacija v vsaki posamezni kategoriji oceno najmanj 6,1, da ima v kategoriji Destinacijski management in Poslovanje turističnih podjetij oceno vsaj 8,1 ter da ima najmanj en nastanitveni objekt z veljavnim znakom Slovenia Green Accommodation. Poleg destinacij Brežice, Kranj, Ljubljana in Laško, za ESG svoje poglede in izkušnje izpostavljajo tudi predstavniki JGZ Brdo in Term Snovik. Več sogovornikov prav informiranje izpostavlja kot največji izziv, ki bo pripomogel k nadaljnji rasti ozaveščenosti gostov glede trajnosti.
Uvodoma smo destinacije povprašali o njihovih pričakovanjih glede letošnje turistične sezone ter trendih, ki jih zaznavajo v turizmu na splošno in na področju trajnosti v turizmu. »V Brežicah tudi v letošnji turistični sezoni pričakujemo nadaljevanje pozitivnih trendov, zlasti na račun termalne in družinske ponudbe. Ob tem narašča zanimanje za pohodništvo, kolesarjenje ter obiske lokalnih vinarjev in restavracij z lokalno kulinariko. Opazno je tudi večje zanimanje za zelena doživetja, kar nas spodbuja k nadaljnjemu razvoju trajnostne ponudbe,« pojasnjuje Ana Ponikvar, zelena koordinatorica destinacije Brežice (Zavod za podjetništvo, turizem in mladino Brežice).
Destinacija Kranj je že v lanskem letu dosegla rekordno število nočitev, in sicer 133.003. Glede na referenčno leto 2019 pred covidom se je število nočitev povečalo za okoli 10 odstotkov. »Kar je najpomembneje, je, da se je doba bivanja zvišala iz 1,71 na 2 dni,« izpostavlja Klemen Malovrh, direktor Zavoda za turizem in kulturo Kranj. »Če primerjamo samo prve štiri mesece lanskega in letošnjega leta, potem letos številke prihodov in nočitev rastejo za približno 11 odstotkov. Pričakujemo torej odlično leto v smislu turističnega obiska ter ponovne rekordne številke,« napoveduje Malovrh. Konkretno sicer zaznavajo precejšen porast gostov iz nemškega, madžarskega in srbskega trga, kar nekoliko odstopa od splošnega slovenskega trenda, kjer so v tem letu prevladujoči trgi Italija, Hrvaška in Avstrija. »Vedno več je zanimanja za počasni turizem v zeleni okolici ter aktivni turizem, v mestu pa namesto organiziranih skupin prevladujejo individualni turisti in manjše skupine,« še pojasnjuje sogovornik. Glede trajnostnega razvoja turizma se tudi v Kranju zavedajo, kako pomembno je, da ohranjamo Slovenijo ter svoje okolje, čisto, zdravo in zeleno: »Seveda pa so tudi obiskovalci Slovenije v tej smeri vedno bolj osveščeni oziroma si želijo zdrave turistične izkušnje.«
Trendi za leto 2025 kažejo, da naj bi se število turističnih prihodov na globalni ravni glede na leto 2024 nekoliko povečalo, ob predpostavki, da se gospodarske in geopolitične razmere ne bodo bistveno poslabšale, pravijo v Ljubljani. »Vse večji delež popotnikov bodo predstavljali milenijci in generacija Z, ki iščejo avtentične izkušnje, kot so kulturna doživetja, avanturizem in stik z lokalno skupnostjo. Za destinacije se odločajo na podlagi svojih vrednot, velik poudarek dajejo varovanju okolja, prispevati želijo k sodobnim trajnostnim in krožnim praksam ali ohranjanju dediščine,« izpostavlja mag. Petra Stušek, direktorica Turizma Ljubljana. V Ljubljani zato ponudbo za tovrstne goste že več let skrbno razvijajo in obiskovalce nagovarjajo na podlagi svojih vrednot. »Pomembno nam je, da naši obiskovalci cenijo dediščino, trajnost, da ne pridejo le na ogled znamenitosti, ampak želijo tu doživeti nekaj avtentičnega, se povezati z lokalnim prebivalstvom, da niso le opazovalci, ampak v doživetju aktivno sodelujejo,« še pravi.
Destinacija Laško, prav tako prejemnica znaka Slovenia Green Platinum, vključuje dva ključna nosilca turistične ponudbe. To sta Thermana Laško in Rimske terme, ponaša pa se z razvejano celoletno turistično ponudbo, kjer obisk ni izrazito sezonski. »V lanskem letu smo skupaj zabeležili 276.639 nočitev, skoraj enakomerno razporejenih med domače, ki jih je bilo 142.571 in 134.068 tujih gostov, kar potrjuje stabilen in uravnotežen obisk skozi vse leto,« pravi Miha Mirt, direktor Centra za šport, turizem informiranje in kulturo Laško. V Thermani Laško po njegovih besedah pričakujejo visoko poletno zasedenost, zlasti med družinami iz Slovenije in tujine, ter poudarjajo vlogo tradicionalnih športnih dogodkov, kot sta košarkarski kamp Gorana Dragića in športne priprave. Zaznavajo tudi porast gostov, ki prihajajo z bolj trajnostnimi oblikami prevoza, kot je vlak, ter večje zanimanje za lokalno kulinariko in doživetja. V Rimskih termah, ki so od začetka letošnjega leta namenjene le odraslim gostom, opažajo povečano povpraševanje s tujih trgov in izpostavljajo rast ozaveščenosti gostov glede trajnostnih navad, kot sta varčna uporaba vode in manj pogosto menjavanje perila. »Skupen trend, ki ga opažata oba ponudnika in destinacija kot celota, je naraščajoča zavest obiskovalcev o pomenu trajnostnega vedenja, od načina prihoda in odnosa do lokalnega okolja, do večje zahteve po trajnostno naravnanih storitvah,« izpostavlja Mirt.
Z vprašanji smo se obrnili tudi na nekatere ponudnike nastanitev, nosilce znaka Slovenia Green. »Za letošnjo sezono pričakujemo nadaljnjo rast zanimanja za destinacije, ki gostom omogočajo stik z naravo, avtentična doživetja in odgovoren odnos do okolja. Trendi kažejo na utrjevanje usmeritve v počasni turizem, trajnostno mobilnost, lokalno kulinariko in zeleni prehod. V JGZ Brdo te trende že vrsto let aktivno uresničujemo z vpeljavo trajnostnih praks na vseh ravneh našega delovanja,« Tamara Lemut, vodja hotela v JGZ Brdo.
Letošnjo sezono z optimizmom pričakujejo tudi v Termah Snovik Kamnik. »Prvomajske počitnice so bile dobro zasedene, enako napovedujemo za poletje, ko pričakujemo številne goste iz tujine, teh je okoli 60 odstotkov, predvsem iz Italije, Češke, Nizozemske, Belgije, Hrvaške ter domače goste. Naša prednost je prav posebna lega v osrčju Kamniško-Savinjskih Alp in neokrnjeni naravi Tuhinjske doline, le streljaj od Ljubljane. Posebnost Term Snovik je razvoj ponudbe po načelih Kneippove filozofije petih stebrov zdravega življenja, s čimer smo postali prvi in edini Kneipp center v Sloveniji. Gostje iščejo avtentičnost, mir in zdravje, mi pa jim to ponudimo skozi raznolika doživetja, termalno vodo in neposreden stik z naravo. Pri nas se odlično počutijo tako družine, ki jim namenjamo posebne programe kot aktivni iskalci doživetij za sprostitev in dobro počutje,« izpostavlja Katarina Adam, direktorica term, kjer trajnost in zdrav način bivanja postajata središče turistične izbire. To opažajo tudi pri rezervacijah in povpraševanju pri gostih, čeprav so njihova trajnostna prizadevanja del poslovanja že vse od prvih idej term.
Zavedanje o trajnosti med gosti narašča
Kako na destinacijah zaznavajo odnos svojih gostov do trajnosti in kakšne razlike pri tem opažajo med domačimi in tujimi ter zasebnimi in poslovnimi gosti? »Gostje postajajo vse bolj občutljivi za okoljska vprašanja. Opažamo večjo pozornost ločevanju odpadkov, uporabi pitne vode in dostopnosti informacij o trajnostnih praksah. Tujci, zlasti iz zahodne Evrope, so pogosto bolj ozaveščeni, domači gostje pa izpostavljajo praktične vidike. Promocijo zato izvajamo ciljno na sosednjih trgih, zavedajoč se vpliva ogljičnega odtisa,« odgovarja Ponikvarjeva iz Brežic.
V Kranju že nekaj let zapovrstjo med obiskovalci mesta izvajajo ankete, ki vključujejo tudi vprašanja na temo trajnosti. »V lanskoletni raziskavi je bilo razvidno, da so bili obiskovalci s trajnostnimi prizadevanji na destinaciji zadovoljni, žal pa so bili premalo informirani kakšne so naše usmeritve in kako jim slediti. Najbolje so ocenili pitno vodo iz pipe ter dovolj mest za ločevanje odpadkov, čisto mesto. Ugotavljamo, da je ravno v informiranju največ priložnosti za izboljšave, na primer nagovarjanje k trajnostni mobilnosti, saj je več kot polovica turistov k nam prišla s svojim avtom,« pojasnjuje Malovrh. Če gostje na destinaciji dobijo ustrezne informacije, se znotraj te z veseljem odločajo za trajnostno mobilnost, dodaja.
Gostje, tako domači kot tuji, zasebni in poslovni, so vse bolj trajnostno ozaveščeni, opažajo tudi v Turizmu Ljubljana. »V Ljubljani razvijamo rešitve, ki bodo za začetek predvsem poslovnim gostom, tj. organizatorjem dogodkov in podjetjem, omogočile sofinanciranje projektov za izravnavo ogljičnega odtisa, od sajenja dreves in obnove mokrišč do projektov prilagajanja mesta na podnebne spremembe, s tem pa pozitivno zapuščino dogodkov na destinaciji,« pojasnjuje Stuškova. To od njih nenazadnje zahtevajo tudi nove evropske smernice o trajnostnem poročanju.
Gostje trajnost vedno bolj razumejo kot del vsakdana, pojasnjuje Mirt iz Laškega, kjer opažajo večje spoštovanje do naravnih virov, hrane in ravnanja z odpadki: »Če so bili v preteklosti bolj kritični predvsem tuji gostje, danes tudi domači kažejo visoko stopnjo ozaveščenosti. Posebej izstopajo gosti iz severne Evrope. Zasebni gostje trajnostnim ukrepom namenjajo več pozornosti, saj ostanejo dlje in imajo več časa za vključevanje v trajnostne aktivnosti. Poslovni gostje zaradi krajše prisotnosti običajno vplivajo manj, čeprav se tudi pri njih čuti rast zavesti o trajnostnih načelih.«
Tudi po besedah Lemutove iz JGZ Brdo vse kategorije gostov izkazujejo veliko naklonjenost trajnostnim praksam, še posebej ko so le-te jasno predstavljene in vključene v njihovo izkušnjo: »Zavedanje in zanimanje za trajnost se med gosti razlikujeta – nekateri bolj poudarjajo okoljsko ozaveščenost, drugi pa cenijo predvsem stik z naravo, mirno okolje in bogato lokalno kulinariko, ki jo ponujamo.«
Gostje postajajo vedno bolj pozorni na trajnostna prizadevanja ponudnikov, opažajo v Snoviku. Adamova izpostavlja, da tujci pogosto že prihajajo z višjo stopnjo okoljske ozaveščenosti. A tudi domači gostje vse bolj cenijo zelene pristope: »Zlasti poslovni gostje so izrazito naklonjeni inovativnim, trajnostnim rešitvam, kar jim tudi predstavljamo kot našo edinstveno prednost.« V anketah po obisku prejemajo številne pohvale za ločevanje odpadkov, uporabo recikliranih izdelkov, opozorila za varčno rabo vode in energije, urejenost narave ter zeliščne vrtove: »Pomembno nam je, da goste tudi informiramo – z oznakami, nasveti in zgledom. Naša trajnostna naravnanost je prepoznana in cenjena, kar nas dodatno motivira k še večjemu spoštovanju narave, ki nas obdaja.«
Ključne aktivnosti in izzivi na področju trajnosti
Na področju trajnosti v Brežicah izpostavljajo naslednje aktivnosti: »Pridobitev platinastega znaka Slovenia Green Destination, stalno merjenje zadovoljstva gostov, promocija lokalnih ponudnikov pod znamko Brežice Izbrano, izobraževanja s področja trajnosti ter organizacija dogodkov z zmanjševanjem odpadkov – med njimi tudi certificirana Zero waste prireditev Mestna promenada Brežice, ki je najdaljša prireditev s tovrstnim nazivom v Sloveniji.«
Prav na področju razvoja turizma so poglavitne smernice skrb za naravno in kulturno dediščino destinacije Zavoda za turizem in kulturo Kranj: »Dva konkretna primera v skrbi za kulturno dediščino sta razvoj in promocija Kabineta Janeza Puharja ali pa največji tradicionalni dogodek ob slovenskem kulturnem prazniku Prešernov smenj. Dva konkretna primera v skrbi za naravno dediščino pa bi bila razvoj in promocija Info centra SOS proteus v Rovih pod starim Kranjem ter promocija in ozaveščanje o pomenu kanjona reke Kokre, ki slovi kot drugi največji mestni kanjon v Evropi.« V nadaljevanju navajajo še zeleni kulinarični dogodek Kranjska dolga miza, kjer so povezali kranjske chefe in v ospredje postavili lokalne sestavine, pridelovalce in predelovalce, kratke dobavne verige. »Na dogodku merimo tudi ogljični odtis, rezultate pa potem prenašamo tudi na ostale dogodke v organizaciji ZTKK: spodbujanje trajnostnega prihoda v destinacijo in na dogodke, uporaba embalaže za večkratno uporabo, ki jo izposojamo tudi ostalim organizatorjem v destinaciji, skrbno ločevanje odpadkov in skrb za čiščenje mesta po dogodkih, promoviramo tudi uporabo kvalitetne vode iz kranjskih pip,« izpostavlja Malovrh.
Kot izzive, s katerimi se soočajo, Malovrh navaja finance, sodelovanje turističnega sektorja, usklajevanje med vizijami in dejanskimi zmožnostmi: »V Kranju imamo veliko srečo, da tudi mestna občina močno podpira trajnostne teme v vseh pogledih. Ravno se sprejema Trajnostna prehranska strategija, osvežuje se Trajnostna urbana strategija Kranja, velik poudarek se daje trajnostni mobilnosti, Kranj ima članstvo v Misiji podnebno nevtralnih in pametnih mest do leta 2030.« Skupaj tako počasi, a zanesljivo gradijo okolju prijazno mesto ter trajnostno naravnan turizem.
Ključni poudarek v Ljubljani namenjajo desezonalizaciji turizma z organizacijo festivalov, kot so LUV fest, November Gourmet Ljubljana in December v Ljubljani, v turistično manj obiskanih mesecih. »Da bi razbremenili mestno središče in spodbudili enakomeren razvoj turizma, obiskovalce usmerjamo v manj obiskane predele mesta in regijo Osrednja Slovenija,« nadaljuje sogovornica. Razvijajo avtentična doživetja, ki temeljijo na lokalni kulturni dediščini in ustvarjalnosti, kot so kreativne rokodelske delavnice, doživljajsko vodenje po Plečnikovih stvaritvah Mojster Plečnik ali kulinarični sprehod po osrednji ljubljanski tržnici Dobimo se na plac’: »Ta obiskovalcem omogočajo globlje razumevanje naše zgodovine, dediščine in stik z lokalnimi ponudniki in ustvarjalci. Pomemben steber trajnostnega delovanja je vključevanje lokalnega prebivalstva.« Z rednimi raziskavami spremljajo njihov odnos do turizma in jih s kampanjo Turizem dela Ljubljano ozaveščajo o koristih, ki jih turizem prinaša mestu. »V Tednu ljubljanskega turizma jih omogočamo, da na posebnih doživetjih, ogledih in degustacijah turistično ponudbo Ljubljane tudi aktivno spoznavajo,« pojasnjuje sogovornica, ki izzive vidi predvsem pri zagotavljanju enakomernega obiska skozi vse leto, razbremenjevanju mestnega središča ter zagotavljanju ravnotežja med rastjo turizma in ohranjanjem kakovostnega bivalnega okolja za meščane.
Med ključne aktivnosti, ki so povezane z vzdrževanjem platinastega standarda v destinaciji Laško navajajo načrtno spremljanje trajnostnih kazalnikov, vključevanje lokalne skupnosti ter usklajevanje razvojnih politik z zelenimi načeli. »K trajnosti pomembno prispeva tudi kolektivna blagovna znamka Okusiti Laško, s katero povezujemo lokalne pridelovalce, gostince in obrtnike ter poudarjamo pomen lokalne identitete. Celotna občina Laško pa je vključena tudi v mrežo Zero Waste občin, kar dodatno podpira prizadevanja za zmanjševanje odpadkov in krožno gospodarstvo,« pojasnjuje sogovornik in našteje številne konkretne ukrepe, ki se izvajajo na ravni turističnih ponudnikov v destinaciji:
- uporaba LED razsvetljave in energetsko učinkovitih sistemov,
- ponovna uporaba brisač in posteljnine (na željo gostov),
- zbiranje deževnice za zalivanje zelenic,
- ločeno zbiranje odpadkov v sobah in skupnih prostorih,
- zmanjševanje uporabe plastične embalaže za enkratno uporabo,
- vključevanje lokalnih in sezonskih sestavin v kulinariko,
- tesno sodelovanje z lokalnimi kmeti in dobavitelji,
- zaposlovanje lokalnega prebivalstva.
Med izzivi pa ostaja dolgoročno ohranjanje visokih standardov, redno ozaveščanje gostov in ponudnikov ter vpeljevanje novih trajnostnih praks ob upoštevanju ekonomskih in logističnih omejitev, pravi Mirt.
Na področju trajnosti izvajajo številne aktivnosti tudi ponudniki nastanitev. JGZ Brdo izpostavlja skrbno upravljanje z viri, zmanjševanje količine odpadkov, uporabo okolju prijaznih čistil in materialov, ter prenovo objektov ob ohranjanju kulturne dediščine. »Z lokalnimi dobavitelji gradimo trdne vezi, pri čemer se zanašamo na njihove kakovostne in trajnostno naravnane izdelke in storitve,« pravi sogovornica. Veliko pozornosti namenjajo tudi spodbujanju mehke mobilnosti, ki jo omogočajo tako gostom kot zaposlenim. Prav tako aktivno sodelujejo v okoljskih programih in sledimo mednarodnim standardom, s čimer potrjujejo svojo zavezanost trajnostnemu razvoju tudi navzven. »Naše delovanje je skladno z usmeritvami Strategije JGZ Brdo 2023–2027, kjer je trajnost umeščena kot ključna razvojna komponenta. Strategija vključuje zmanjševanje vplivov na okolje pri vseh dejavnostih zavoda, uvedbo krožnih tokov in zelenega javnega naročanja, postopno digitalizacijo z namenom zmanjšanja materialne porabe ter vključevanje trajnostnih meril v vse faze obnove in razvoja infrastrukture,« navaja.
V Snoviku izpostavljajo svoj apartmajski kompleks, ki je zgrajen iz naravnih materialov, kot je jesenov les, in v celoti ogrevan z obnovljivimi viri energije. Že od leta 2007 za ogrevanje vode in zraka uporabljajo 100 odstotno obnovljive vire energije – 84 odstotkov predstavljajo biomasa, 12 odstotkov toplotne črpalke in 4 odstotke sončna energija, kar pomeni 650 ton manj emisij CO₂ letno. »Naši apartmaji delujejo v sistemu varčne porabe energije, uporabljamo 70 odstotkov ekoloških čistil, postavili smo ekološke otoke za ločeno zbiranje odpadkov, imamo električne polnilnice in spodbujamo uporabo javnega prevoza ter električnih koles. Hrano pridobivamo lokalno in sezonsko, tudi z lastnega vrta,« našteva direktorica. Povezujejo se z lokalnimi kmeti in ponudniki ter prispevamo h gospodarskemu in družbenemu razvoju kraja, celotne lokalne skupnosti v Tuhinjski dolini, v sklopu katerih so prejeli tudi številne nagrade in priznanja. »Izziv ostaja predvsem v konstantni prilagoditvi novim standardom in ohranjanju ravnovesja med poslovno učinkovitostjo in zeleno zavezo, a verjamemo, da je to edina prava pot, zavezani smo k trajnosti in varovanju narave, darila narave spoštujemo in vanje ne posegamo, temveč jih ohranjamo,« pravi.
V Termah Snovik pa izpostavljajo še gradnjo novega NaturHotela Snovik 4*S, ki predstavlja prelomnico v razvoju term in širše regije. Investicija, ocenjena na 22 milijonov evrov, vključuje tudi širitev wellness in kongresnih zmogljivosti ter utrjuje pozicijo Term Snovik kot vodilne trajnostne turistične destinacije. Hotel, katerega odprtje je predvideno v juniju 2026, bo ponujal 72 nastanitvenih enot, sodoben wellness, Kneipp terapije, tri kongresne dvorane, bogato gastronomsko ponudbo ter neposredno povezavo z obstoječim termalnim kompleksom. »Zasnovan bo iz naravnih materialov, predvsem lesa, z nizkim ogljičnim odtisom, kar bo nadaljevalo našo zavezo k energetski učinkovitosti in zdravemu bivanju. Investicija v vrednosti 22 milijonov evrov bo v celoti trajnostna in bo pomembno prispevala k razvoju regije – tako z novimi delovnimi mesti kot z razvojem vsebinske ponudbe za celoletni turizem,« razlaga direktorica in izpostavlja, da je bil projekt prepoznan tudi na nacionalni ravni.
Na razpisu Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ) so namreč prejeli 1,8 milijona evrov nepovratnih sredstev. »Terme Snovik so prejele izjemno visoko oceno za svoj projekt trajnostnega razvoja nove infrastrukture in spremljevalnega programa,« se lahko pohvalijo. Predviden je tudi nakup stiskalnice odpadkov, nakup in vgradnja energetsko učinkovitega pohištva, energetsko učinkovitega sistema ogrevanja in hlajenja, naprav ki zmanjšujejo porabo pitne in sanitarne vode, sistem inteligentnih sobe, sistem za nadzor in regulacijo energetskih sistemov, toplotna izolacija.
Delež obnovljivih gradbenih materialov bo znašal 40 odstotkov. »Še naprej bomo uporabljali obnovljive vire energije: biomasa, fotovoltaika. 52 odstotkov stroškov hotela bo namenjeno za večjo snovno in energetsko učinkovitost,« nadaljuje sogovornica. Prav tako bo stekla prenova oz. posodobitev sheme ozaveščanja gostov glede pomembnih tem, povezanih z varčevanjem z energenti, vodo, pravilnim ločevanjem odpadkov in zmanjševanju količine odpadkov. NaturHotel Snovik bo, kot napovedujejo, še utrdil položaj Term Snovik kot pionirja trajnostnega turizma in bo še naprej zgled dobre prakse v Sloveniji.
Kateri trajnostni certifikati narekujejo trende v turizmu?
Za konec smo destinacije povprašali, kakšne so njihove izkušnje z znakom Slovenia Green ter o drugih certifikatih/označbah, s katerimi se še ponašajo in kakšne pri tem vidijo prednosti ter izzive. »Izkušnje s Slovenia Green so pozitivne, a izpostavljamo potrebo po še večji komunikaciji – po izvedenih anketah znak pozna le 40 % gostov. Dodatno se ponašamo z uvrstitvijo med TOP 100 trajnostnih zgodb na svetu in sodelovanje z nosilci okoljskih znakov, ki jih je v destinaciji kar 13,« razkriva Ponikvarjeva, ki v nadaljevanju kot izzive navaja nizko prepoznavnost znaka, šibko javno mobilnost ter vključevanje zasebnih ponudnikov k pridobivanju okoljskih znakov. »Kljub temu trajnost v turizmu, ki ga v Brežicah upravlja ZPTM Brežice vidimo kot ključno strateško usmeritev prihodnosti in odgovornost vseh deležnikov destinacije,« sklene.
V Kranju so bili leta 2023 nosilci naziva Evropska destinacija odličnosti, ZTKK pa se lahko pohvali s certifikatom Voda iz pipe, pristopili so tudi k izzivu Polni zagona kolesarimo v službo. Rovi pod starim Kranjem so nosilci certifikata Green Key. Info center SOS Proteus je nosilec naziva Green destinations Top 100 Stories 2023 ter nagrade Turistična prizma. Kmetija odprtih vrat Pr’ Končovc je prejemnik znaka Slovenia Green Cuisine. Posestvo Brdo in Kongresni center Brdo sta prejemnika znaka Slovenia Green Accommodation in Slovenia Green Cuisine. »V prvi vrsti so trajnostni znaki, nazivi, nagrade osnova in spodbuda za vključevanje trajnostnih aktivnosti v destinacijski razvoj. Takoj za tem je velika prednost dobra promocijska odskočna deska – izkušnja je, da te nagrade in nazivi močno prispevajo pri uveljavitvi Kranja kot trajnostnega mesta v domačem in mednarodnem okolju,« še izpostavlja Malovrh.
Ljubljana je bila prva destinacija v Sloveniji, ki se je vključila v Zeleno shemo slovenskega turizma, prva je pridobila zlati znak in kasneje tudi prva platinastega, izpostavlja Stuškova: »Pri tem smo dosegli največje možno število točk med vsemi destinacijami (9,3), kar potrjuje našo zavezanost trajnostnemu razvoju. Zelena shema deluje kot svojevrsten učbenik trajnosti. Ponuja celovit pregled vseh pomembnih vidikov in hkrati spodbuja sodelovanje različnih deležnikov znotraj destinacije. Nekoliko manj nam shema koristi kot orodje za primerjalno analizo, saj v Sloveniji ni veliko primerljivih mestnih destinacij.« Vključeni so tudi v mednarodni program primerjalne analize trajnosti destinacij Global Destinations Sustainability Index (GDS-Index). V njem vsako leto poročajo o svojih trajnostnih dosežkih, kar jim omogoča primerjavo z drugimi svetovnimi mesti. »Sistem je hkrati izobraževalno orodje, ki nas usmerja in nam omogoča boljše razumevanje lastnega trajnostnega napredka v širšem, globalnem kontekstu,« sklene sogovornica.
Znak Slovenia Green Platinum, po Mirtovih besedah predstavlja najvišjo raven priznanja v okviru nacionalnega trajnostnega programa Slovenia Green: »Gre za pomembno potrditev dolgoročnega, celostnega in strateškega prizadevanja k trajnostnemu razvoju celotne destinacije. Znak nam omogoča večjo prepoznavnost, povečuje zaupanje gostov in odpira dodatne možnosti za povezovanje ter promocijo na domačih in tujih trgih.« Tudi posamezni ponudniki v destinaciji se ponašajo z uglednimi okoljskimi in družbeno odgovornimi certifikati. »Thermana Laško je nosilka mednarodnega okoljskega znaka Eko marjetica, ki potrjuje visoke okoljske standarde v hotelu Thermana Park, ter certifikata Invalidom prijazno, ki zagotavlja dostopnost in inkluzivnost za vse goste v prenovljenem hotelu Zdravilišče Laško. Rimske terme kot del destinacije aktivno sodelujejo v trajnostnih pobudah, Aqua Roma pa je prejemnica okoljskega certifikata Zeleni ključ (Green Key), ki je mednarodni znak za okolju prijazno in trajnostno delovanje turističnih nastanitev,« navaja. Prednosti certifikatov vidijo v večji konkurenčnosti in jasni komunikaciji trajnostnih vrednot. Med izzivi pa po njihovih izkušnjah izstopa potreba po stalnem ozaveščanju in prilagajanju trajnostnih standardov vsakdanjemu poslovanju.
Znak Slovenia Green pomembno potrditev usmerjenosti v trajnostno delovanje in odgovoren turizem pomeni tudi za JGZ Brdo, kjer so poleg tega ponosni nosilci certifikata Zeleni Ključ. »Oba krepita naš ugled in prispevata k prepoznavnosti destinacije Brdo kot zelene, napredne in trajnostno upravljane točke na zemljevidu slovenskega turizma. Prav tako sta nam v pomoč pri nadgradnji znanja zaposlenih in spodbujanju okoljsko odgovornih praks med gosti in za večjo verodostojnost pri trajnostno ozaveščenih gostih,« sklene Lemutova.
Poleg tega, da ponosno nosijo znak Slovenia Green Accommodation in so del ZSST, so Terme Snovik že leta 2008 kot prve v Sloveniji prejele okoljski znak EU Ecolabel, kar potrjuje zavezo k varčni rabi energije in vode, zmanjševanju odpadkov ter sodelovanju z lokalnim okoljem. Danes to priznanje uspešno obnavljajo. »Potrebnih je 31 točk, dosegli pa smo kar 66 izbirnih meril,« izpostavlja direktorica. Poleg tega poslujejo skladno s standardi ISO 9001 (kakovost) in ISO 14001 (okolje). »Ti certifikati so pomembni kazalniki kakovosti in odgovornosti, hkrati pa tudi izziv, saj zahtevajo stalno izboljševanje, preverjanje in vključevanje vseh zaposlenih v trajnostno filozofijo,« še sklene.
Vabljeni, da si več o Zeleni shemi slovenskega turizma, ki letos obeležuje deseto obletnico, preberete v članku v 198. številki revije ESG, ki je v celoti dostopna tudi na spletu.
