Konferenca Zelenega omrežja Slovenije
| Avtor: Jošt Žagar |
Junija je v Ljubljani potekala strokovna konferenca Zelenega omrežja Slovenije o izkušnjah, izzivih in priložnostih prvega poročanja o trajnostnosti po ESRS, na kateri so o svojih izkušnjah iz prve roke spregovorili strokovnjaki slovenskih podjetij. Sledila je okrogla miza, kjer je bila v izmenjavo mnenj in izkušenj vključena tudi publika. Ključna sporočila konference so vsebinska zahtevnost standardov ESRS, njihova ohlapnost in nejasnost ter nejasna vloga revizorjev in zahtevnost njihovih pregledov.
Strokovnjaki za trajnostnost in vsi zainteresirani so se 19. junija srečali v veliki sejni sobi Mestne hiše v Ljubljani na strokovni konferenci Zelenega omrežja Slovenije z naslovom Izkušnje, izzivi in priložnosti prvega poročanja o trajnostnosti po ESRS. Gre za relevantno temo, saj so prvi zavezanci za poročanje o trajnostnosti, skladno z evropskimi standardi poročanja ESRS, že poročali za leto 2024 in tako dobili prve izkušnje. Standardi ESRS zahtevajo določene nove pristope k poročanju o trajnostnosti, ki od podjetij zahtevajo večjo angažiranost, nove premisleke, razumevanje, spremljanje kazalnikov in vzpostavljanje celovitega pristopa k trajnostnosti.
Ljubljana v Misiji 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest
Nataša Jazbinšek Seršen, vodja Oddelka za varstvo okolja Mestne občina Ljubljana, je uvodoma predstavila projekt Ljubljana v Misiji 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest. Gre za pobudo Evropske komisije, ki je med 366 mesti izbrala 100 tistih, ki so se izkazala z najbolj ambicioznimi načrti in cilji za prihodnje desetletje. Med slovenskimi mesti sta v okviru pobude poleg Ljubljane še Kranj in Velenje. Po besedah Jazbinšek Seršenove se tudi Ljubljana že sooča s posledicami podnebnih sprememb: »V Ljubljani je zaradi neurij 65 odstotkov več intervencij kot pred petimi leti, kar pomeni, da se stvari intenzivno spreminjajo.« Zelo problematičen je po njenih besedah dvig temperatur, pri čemer je izpostavila večanje števila noči s temperaturo nad 20 stopinj Celzija v poletnem času.
V okviru projekta so vzpostavili info točko, ki s številnimi razstavami, okroglimi mizami in drugimi dogodki predstavlja stičišče projekta. Razvili so tudi ogljični kalkulator, ki omogoča posameznikom izračunavanje osebnega ogljičnega odtisa, poleg tega pa ponudi nasvete za njegovo znižanje. Aktivnosti projekta komunicirajo s celostno podobo »Moja Ljubljana, moja Misija«.
Med ključna področja mesta za doseganje podnebne nevtralnosti do leta 2030 spadajo energetski sistemi, mobilnost in promet, ravnanje z odpadki in krožno gospodarstvo, zelena infrastruktura in na naravi temelječe rešitve, grajeno okolje, digitalizacija ter socialne inovacije. Nekateri izmed zanimivejših izpostavljenih projektov iz navedenih področij so izgradnja plinsko – parne enote v TE-TOL, proizvodnja vodika in bioplina, vzpostavitev rečnega javnega prevoza, elektrifikacija prometa, ozelenjevanje mesta z namenom ohlajanja …
Pristopi, interpretacije in izkušnje po prvem letu zelo različne
Temo trajnostnega poročanja je s predstavitvijo z naslovom Poročanje standardov ESRS – različnost pristopov, interpretacij in izkušenj odprla strokovnjakinja s področja trajnostnega razvoja in direktorica Fit media / Zelena Slovenija mag. Vanesa Čanji. Kot je uvodoma navedla, gre pri Evropskih standardih trajnostnega poročanja (ESRS) za nove standarde, trend pa gre v smeri globalne integracije trajnostnega poročanja. Omenila je tudi nov Prostovoljni standard trajnostnega poročanja za mala in srednja podjetja, ki ne kotirajo (VSME) in ki bo po napovedih in zadnjih evropskih zakonodajnih predlogih predstavljal temelj za poročanje nadaljnjih valov zavezancev za trajnostno poročanje.
Kot glavne izzive, s katerimi so se pri trajnostnem poročanju v skladu z ESRS soočala podjetja prvega vala, je navedla oceno dvojne pomembnosti, ki služi kot podlaga za razkritja v zvezi s trajnostnostjo, prepoznavanje specifik svojega sektorja v pričakovanju sektorsko specifičnih standardov, ki jih Omnibus sicer odpravlja, ter sinhronizacija vseh upravljavskih ravni in politik z dvojno pomembnostjo. Standardi ESRS so kompleksni, poleg same strukture preteklih poročil pa so morala podjetja z začetkom poročanja po ESRS spremeniti tudi upravljavske dokumente. »Tudi EFRAG priznava, da če bi kaj spremenili, bi bilo potrebno bolje napisati in interpretirati dvojno pomembnost,« je poudarila Vanesa Čanji ter opozorila, da bi bile v tem primeru posledica drugačne izhodne informacije.
Vanesa Čanji je izpostavila še nejasne smernice glede omejenega revizijskega zagotovila, pri čemer, za razliko od zagotovila na računovodskem področju, tu ni enotnega standardiziranega okvira na ravni EU. Vsaka revizijska hiša si posledično to zagotovilo lahko razlaga drugače, kar je privedlo do neprimerljivosti posameznih poročil. Neravnovesje med kvantitativnim in kvalitativnim poročanjem in nepotrebno ponavljanje, visoki stroški ter nemotiviranost poročevalcev predstavljajo negativno plat izkušenj. Po drugi strani med pozitivne izkušnje Vanesa Čanji uvršča visoko stopnjo pomembnosti, ki jo je trajnostnost pridobila v družbah, tudi pri najvišjem vodstvu, strukturiran pristop, ki se lahko nadgrajuje, ter transparentnost in višjo primerljivost.
Velike obremenitve in napori v prvem letu
Izkušnje pri poročanju v skupini Petrol je predstavila dr. Marta Svoljšak Jerman, direktorica področja Trajnostni razvoj, kakovost in varnost, Petrol d.d., Ljubljana. Uvodoma je navedla pet izzivov, ki hkrati predstavljajo tudi priložnosti, in sicer kompleksnost regulative, procesno in podatkovno nepovezanost, vlogo vodstva, razlike v razumevanju ter praktične omejitve in učne izkušnje prvega cikla poročanja. Kot zanimivost je dr. Svoljšak Jerman izpostavila trajnostno poročanje Petrola, kot sicer velikega igralca na regionalni ravni, manjšega pa na globalni, prav v času internih sprememb. Te so med drugim vključevale prehod na novo petletno strateško obdobje, pripravo nove strategije, menjavo nadzornega sveta …
Skupina Petrol ima kompleksen poslovni model, ki vključuje štiri ključne vrednostne verige nafte in naftnih derivatov, zemeljskega plina, električne energije ter trgovskega blaga in storitev, pri čemer se vsak od štirih stebrov razlikuje glede na poslovne tokove, nabor deležnikov, regulatorni in tržni okvir, operativne in strateške vplive na ESG področja, poleg tega pa tudi prisotnost na več trgih. Velik izziv je tako, tudi zaradi več platform, predstavljalo zajemanje podatkov, kar pa zahteva visok nivo razumevanja konceptov, kot so npr. dvojna pomembnost, tematski standardi ali analiza vrzeli, da bi prišli do razumevanja celotne slike. Po izvedeni oceni dvojne pomembnosti in poročanju po relevantnih 630 podatkovnih točkah je prišlo do soočenja z revizorji, kjer prostora za pogajanja ni bilo. V tem kontekstu je bila kritična tudi do poznega vstopa ZGD-1M v veljavo, saj je pozna ureditev področja dajanja zagotovil o poročilu o trajnostnosti in dotedanja odsotnost pravnega okvirja za pogodbeno urejanje revizorskih aktivnosti pomenila, da so družbe zavezanke in revizorji delovali pod časovnim in vsebinskim pritiskom.
S tehničnega vidika je zbiranje strukturiranih in nestrukturiranih podatkov potekalo neavtomatizirano, saj izmed razpoložljivih programskih orodij nobeno ni zadostilo potrebam skupine Petrol. »Vodstvo skupine Petrol je prepoznalo pomen trajnostnega poročanja kot regulatorne in dolgoročno strateške zahteve,« je še navedla dr. Svoljšak Jerman in izpostavila veliko obremenitev in napor, ki jo je ESRS poročanje predstavljalo za celotno ekipo trajnostnega razvoja.
Brez enotnega informacijskega sistema
Nina Kelemen, vodja trajnostnega razvoja, Zavarovalnica Triglav, d.d. je prav tako izpostavila zahtevnost standardov z več kot tisoč podatkovnimi točkami, kot prednost pa je navedla dolgoletno poročanje po standardih GRI in SASB v predhodnih letih. Tudi v tem primeru je izziv predstavljalo konsolidirano poročanje za približno 25 družb, vsebinsko pa tudi razumevanje vrednostne verige. Emisije obsega 3, kamor spadajo t. i. financirane emisije, so v primeru Zavarovalnice Triglav kar 63-krat večje od njihovih emisij obsegov 1 in 2. Že avgusta 2024 so v družbi vzpostavili multidisciplinarno projektno skupino, ki se je sestajala tedensko, za področje ESG pa je skrbel eden izmed članov uprave.
Pri ocenjevanju dvojne pomembnosti je izzive v okviru potencialnih vplivov, tveganj in priložnosti (IRO) predstavljalo zlasti prepoznavanje priložnosti. Poročali so po 344 podatkovnih točkah, od tega največ v okoljskem in družbenem delu, trajnostno poročilo pa obsega 75 strani letnega poročila, kar je primerljivo z obsegom predhodnih let. Kelemenova vlogo zunanjega revizorja ocenjuje kot pozitivno: »Revizor prispeva k napredku in izboljšanju poročanja, saj nam je pomagal odpraviti pomanjkljivosti pri izračunih ogljičnega odtisa, zlasti naložbenega dela.« Glede vsebinskih zanimivosti je Kelemenova izpostavila razkrivanje deleža EU taksonomije in poročanje o plačni vrzeli, kar so letos zaradi zahtev standardov storili prvič.
Kelemenova je prav tako opozorila na veliko kadrovsko obremenjenost zaradi trajnostnega poročanja, tudi pri Triglavu pa je delo v veliki meri potekalo ročno, s pomočjo Excela, torej brez enotnega informacijskega sistema za ESG. Z letošnjim letom izboljšujejo usklajevanje poslovnih funkcij in družb znotraj skupine. V zvezi s trajnostnim poročanjem je Kelemenova podala tudi priporočila, in sicer določitev odgovorne osebe za ESRS poročanje, vzpostavitev ustreznih procesov in sledljivosti virov podatkov, verodostojnost podatkov, odgovornost vodstva odvisnih družb za verodostojnost podatkov ter usklajevanje z matično družbo glede sprememb zahtev in nejasnosti. V sklepu se je dotaknila še napovedanih zakonodajnih sprememb, ki so po njenih besedah na tem področju edina stalnica. Tako kot pri poročanju za lansko leto, ko se niso ozirali na status sprejema novega ZGD, gredo tudi letos s polno paro naprej ne glede na izid napovedanih zakonodajnih sprememb.
Na ravni skupine vzpostavili Odbor za trajnostnost in podnebne spremembe
Naslednja je spregovorila Mateja Treven, vodja trajnostnega razvoja, Slovenske železnice d.o.o. »Trajnost je del našega DNK,« je uvodoma poudarila Trevnova in pojasnila, da so železnice ključni del trajnostne mobilnosti, saj omogočajo potniški promet z najnižjimi emisijami, prednosti pa so še večje pri tovornem prometu. Skladno s cilji v železniškem prometu v EU in Sloveniji so usmerjeni v modernizacijo železniške infrastrukture, elektrifikacijo, interoperabilnost in intermodalnost. Raznolikost družb v skupini, ki med drugim poleg potniškega in tovornega prometa opravljajo še dejavnosti, kot so upravljanje infrastrukture, gradbeništvo ter podporne dejavnosti, je tudi tukaj privedla do izzivov pri izvedbi ocene dvojne pomembnosti. Trevnova je poleg tega izpostavila zapleteno terminologijo ESRS z nejasnimi opredelitvami, širok nabor sodelujočih pri poročanju znotraj podjetja, izzive pri razpoložljivosti podatkov, tudi pri SŽ pa niso našli enovitega informacijskega sistema, ki bi jim služil v podporo pri trajnostnem poročanju.
Organizacijsko imajo na ravni skupine SŽ oblikovan Odbor za trajnostnost in podnebne spremembe, vsaka izmed odvisnih družb ima svojega koordinatorja za trajnostnost, imajo pa tudi Službo za trajnostno poslovanje, kakovost in optimizacijo procesov. Dobro podlago trajnostnemu poročanju so izkazali sistemi vodenja po standardih ISO 14001, ISO 50001 in ISO 9001. Glede dvojne pomembnosti so se pri SŽ pojavile dileme glede obsega vključevanja vrednostnih verig. Rezultat je bilo prepoznanih sedem trajnostnih tem, poročali pa so po 531 podatkovnih točkah. Tudi pri SŽ največji delež ogljičnega odtisa predstavlja tisti obsega 3, v zvezi z zniževanjem pa sprejemajo številne ukrepe, tudi s ciljem doseganja podnebne nevtralnosti do leta 2050. Izziv so predstavljali tudi podatki o odpadkih in dokazovanje o ravnanju z njimi.
Trevnova je ocenila, da je bil revizijski pregled izredno zahteven. V prihodnosti si bodo pri SŽ prizadevali vključevati trajnostnost v vse poslovne procese, izvesti načrt prehoda na znanstveni osnovi, vključeni so že v RSI indeks v okviru mednarodnega združenja železniške industrije, razmišljajo pa tudi o pridobitvi ESG ratinga.
Poročilo skladno z ESRS skušali pripraviti že za leto 2023
S pomenom transparentnosti in napredkom ter vlogo trajnostnih poročil je nadaljevala Mojca Kodre, strokovnjakinja za ESG, Atlantic Droga Kolinska d.o.o., kjer na trajnostno poročilo gledajo predvsem kot na pripomoček pri transparentnosti in doseganju napredka. Družba je prisotna na številnih trgih, ima 13 proizvodnih in 17 distribucijskih lokacij, zlasti pa je poznana po blagovnih znamkah, kot so Argeta, Barcafe, Cockta in Donat. Delujejo v skladu z štirimi ključnimi načeli, ki so rast, strast, odprtost in skrbnost. V organizacijskem smislu je izpostavila Oddelek za odnose z vlagatelji in ESG poročanje ter Oddelek za korporativno upravljanje trajnosti. Izvedena analiza vrzeli je izkazala potrebo po izračunu ogljičnega odtisa obsega 3 in znanstveno utemeljenih ciljih, že za leto 2023 pa so se trudili pripraviti poročilo v skladu z ESRS, kar je predstavljalo odlično vajo za naslednje leto, ko so bili k temu že zakonsko obvezani.
Leta 2022 so vzpostavili trajnostno strategijo, skladno s tem pa so določili KPI-je, in sicer emisije, vodo, recikliranje, zaposlene in izdelke. Na teh področjih s trajnostnim indeksom merijo napredek, pri tem pa so za lansko leto celo presegli zastavljene cilje.
Razen v trajanju, zunanji revizijski pregled za Atlantic Grupo ni predstavljal posebnosti, saj so na poročanje pozorni že njihovi vlagatelji.
K izvedbi ocene dvojne pomembnosti so pristopili z namenskimi obrazci, s katerimi so pokrili vse teme standardov in nato postavili točne kvalitativne in kvantitativne kriterije za vsako oceno. Identificiranih je bilo 44 IRO-v ter prepoznani novi vplivi in tveganja v verigi vrednosti, npr. pri proizvajalcih kave.
V okviru projektov je Kodretova izpostavila številne inovacije in doseganje energetske učinkovitosti. V Sloveniji se ponašajo z nazivom ESG prvaka, podobne nagrade pa so prejeli tudi na Hrvaškem in v Srbiji.
Po letu 2024 s strateškim pristopom do trajnostnosti
Dalija Delić, strokovnjakinja za trajnostni razvoj, Iskraemeco d.d., je na primeru svojega podjetja predstavila izzive in priložnosti poročanja o trajnostnosti. Podjetje deluje na področju proizvodnje pametnih števcev za elektriko in vodo ter rešitev za upravljanje z energijo in za pametna mesta, s svojimi izdelki pa prispevajo k zmanjšanju ogljičnega odtisa končnih uporabnikov. Za leto 2024 so o trajnostnosti poročali prvič. Izzivi se pojavljajo tudi pri razumevanju trajnostnosti pri ostalih zaposlenih. Trajnostne prakse sicer uvajajo že več kot desetletje, a do leta 2024 je bilo to posledica odzivanja na zahteve strank in standardov, po tem letu pa so prestopili k strateškemu pristopu. Letos so med drugim prejeli zlato medaljo EcoVadis.
Vzpostavili so usmerjevalni odbor (Sustainability Steering Committee), ki se je sestajal četrtletno. Ker se je izkazalo, da to ni zadostno, so v vsakem oddelku imenovali ambasadorje trajnosti, ključna pri tem sta podpora in vključevanje vodstva. V okviru priprav na poročanje so izvedli izobraževanja zaposlenih, določili so obseg poročanja, izvedli analizo vrzeli, vzpostavili so cilje, projekte in časovnice, izvajajo pa tudi povezovanje in ozaveščanje drugih oddelkov in ambasadorjev. Oceno dvojne pomembnosti so skladno s smernicami EFRAG izvedli interno brez zunanjih svetovalcev, vključili so deležnike in zaposlene ter jo kalibrirali s pomočjo usmerjevalnega odbora. Kot visoko tehnološko podjetje so nekatere obstoječe podatkovne baze uporabili tudi za ESG poročanje, težave pa so se na primer pojavile pri pridobivanju podatkov iz kadrovske službe. Poročilo je nastalo s prispevkom vsebin s strani posameznih ambasadorjev, Delićeva kot specialistka za trajnostnost pa je poskrbela za usklajevanje in oblikovanje poročila.
Kljub napovedi Omnibusa bodo v Iskraemecu nadaljevali s trajnostnim poročanjem, saj se je izkazalo kot koristno tudi za druge potrebe, pri čemer Delićeva izpostavlja razpise, partnerstva in promocijo, po splošni oceni pa koristi presegajo stroške. Že doslej so od podjetja kompleksne podatke s področja ESG pričakovali tuji kupci, zlasti tisti iz Zahodne Evrope. Izboljšave politik in izboljšave procesov, ki so privedle do zlate medalje Ecovadis so Iskraemecu koristile tudi pri trajnostnem poročanju.
Okrogla miza: raznolike prve izkušnje
Predstavitvam je sledila okrogla miza, ki jo je moderirala Vanesa Čanji. Sodelovali so dr. Radmila Wollrab, direktorica trajnostnosti, KANSAI HELIOS COATINGS GmbH, Teodor Prosen, vodja trajnostnega poslovanja in poslovne odličnosti, Telekom Slovenije d.d. in dr. Polona Batagelj, vodja službe za energetsko in trajnostno regulativo in skladnost poslovanja, GEN-I, d.o.o.
Po Prosenovih besedah je bil prehod na standarde ESRS kratek. Obdobje, skrčeno na eno sezono, je vključevalo desetletja izkušenj računovodskega revidiranja in poročanja. K poročanju so pristopili pragmatično in ga dojeli na pozitiven način, kot nadgradnjo obstoječega poročanja.
Dr. Batagelj je izpostavila, da so, podobno kot pri Atlantic grupi, tudi v Gen-i po ESRS skušali poročati že za leto 2023, z letom 2024 pa so k temu postali zavezani. Kot zavezanci po NFRD so bili s taksonomijo seznanjeni že od prej, na podlagi poskusa poročanja iz leta 2023 pa so ugotovili na primer potrebo po posodobitvi ocene dvojne pomembnosti.
Dr. Wollrab je na primeru svojega globalnega podjetja uvodoma izpostavila razvejanost ter številne nedavne prevzeme, tudi konsolidirano finančno poročilo so prvič izdali šele pred dvema letoma. Posebne izzive tu predstavlja kulturna raznolikost in zelo različno zavedanje o trajnostnosti med podjetji skupine. Kot del drugega vala zavezancev za poročanje o trajnostnosti so se začeli intenzivno pripravljati lani. Po sprejemu t. i. Direktive Stop-the-clock, ki za dve leti zamika časovnico, nadaljujejo s pripravami.
Mag. Čanji je v nadaljevanju odprla temo sodelovanja z deležniki, v okviru česar so sogovorniki izpostavili, da so, kljub obsežnosti vprašalnikov o pomembnih trajnostnih temah, prejeli veliko število odgovorov, ki so vključevali tudi koristne povratne informacije. Nekateri pa so izbrali drugačen pristop in so vključili predstavnike deležniških skupin. Po drugi strani so nekateri izpostavili do določene mere nerelevantna in nekakovostna mnenja.
Konferenca je pritegnila udeležbo številnih strokovnjakov za trajnostni razvoj in tistih, ki jih to področje zanima, poleg uradnega programa pa je ponudila tudi odlično priložnost za mreženje in neformalno izmenjavo izkušenj ter mnenj. Udeležba na dogodku je bila brezplačna, za pomoč pri pogostitvi pa se zahvaljujemo podjetjema Spar Slovenija in Donat.
