mag. Matjaž Vrčko. Foto: Boštjan Čadejmag. Matjaž Vrčko, Vodja delovne skupine za pripravo Strategije razvoja prometa v RS

Julija lansko leto je bila na vladi sprejeta Strategija razvoja prometa v Republiki Sloveniji, vendar zanjo nekega pretiranega zanimanja ni bilo, ne medijev, ne javnosti. Strategija je prvi celovit dokument na področju prometa v Sloveniji. Strategija nima finančnih elementov, nosilcev, terminov itd., saj je bila to zahteva EU. Hoteli smo ugotoviti, kaj na področju prometa potrebujemo ne glede na to, kaj smo zmožni narediti. Pri Strategiji smo upoštevali vse dokumente RS in EU dokumente, od Bele knjige do nove zakonodaje na vseevropskem prometnem omrežju. Pripravili smo tudi nacionalni prometni model, kjer smo ocenjevali več vrst blagovnih tokov, ki potekajo skozi Slovenijo. Strategija je edini dokument, za katerega je bila narejena celovita presoja vplivov na okolje in izdano soglasje MOPa, da je dokument ustrezen. V Strategijo je vključen tudi železniški promet. Tovorni promet se bo do leta 2030 povečal za 60 do 80 %, odvisno od rasti BDPja. Potniški promet pa za okrog 30 %. Vseevropsko omrežje predpisuje, katere standarde mora Slovenija zadostiti, če želi zadržati jedrno omrežje. Na železnicah morajo tiri čez 15 let omogočati 100 km/h, 22, 5 t osnega pritiska, elektrifikacijo itd. Zadostitev predpisanih standardov je problematična le na železnicah. Pomembno, v povezavi z železnicami, je tudi doseganje okoljskih ciljev. Na železnici morata v prihodnosti bazirati tovorni in potniški promet. Pojavlja se vprašanje, ali lahko dosežemo cilje glede na finančne probleme, ki jih imamo, z majhnimi koraki. Z uvedbo inteligentnih transportnih sistemov, manjšimi nadgradnjami, prenovami itd. V Strategiji je zajetih 108 ukrepov, ki naj bi jih izvedli zato, da realiziramo cilje v zvezi z ozkimi grli, standardi, okoljskimi zahtevami, trajnostno mobilnostjo itd. Pri prenosu tovora s cest na železnice je prvi cilj izboljšanje čezmejnih povezav z drugimi državami. Z vsemi državami imamo enotirne proge čez mejo, ki očitno ne privabljajo veliko tovora, razen s Hrvaško. Med Italijo in Slovenijo potuje 20 milijonov ton tovora po cestah in le dva milijona ton po železnicah. Na tej relaciji imamo dvotirno progo, elektrifikacijo itd. Vprašanje je, zakaj železnice ne privlačijo tovora. Potrebno je posodobiti infrastrukturo, odpraviti ozka grla in zagotoviti sredstva za stabilno financiranje infrastrukture. V financiranju so prevelika nihanja in premajhna sredstva. Potrebujemo tudi en sistem vodenja na železnicah. Večina se zavzema za dva vzporedna sistema, kar je neracionalno. Posodobitev voznega parka morajo izvesti Slovenske železnice. Železnice morajo postati tako fleksibilne, kot so fleksibilni v cestnih podjetjih, kjer sami investirajo v vso infrastrukturo, ob tem pa nenehno inovirajo.

Na železnicah imamo blizu 30 % tovora. Če želimo zadržati obstoječe stanje na železnicah, so ključni naslednji projekti. Drugi tir Koper – Divača, ki ga nujno potrebujemo, če želimo nadaljevati z razvojem Luke Koper in zadržati 60 % tovora na železnicah iz Luke Koper. Drugi ključen projekt je ljubljansko železniško vozlišče, saj brez tega ne moremo razvijati ne tovornega, ne potniškega prometa, ker gre sedaj vse čez postajo. Ključni so seveda še: drugi tir Ljubljana – Jesenice zaradi potniškega prometa in posledično zaradi tovornega prometa. Nadgradnja in 2. tir Maribor – Šentilj, Zidani Most – Maribor (zagotovitev osnega pritiska 22,5 ton), Trst – Divača – nadgradnja na TEN-T standarde itd.

V Nacionalnem programu trenutno delamo strategijo, ki bo vsebovala finančni vidik, nosilce, termine itd. Vlada je naložila Ministrstvu za infrastrukturo, da pripravi načrt izvedbe. Načrt izvedbe bo del resolucije Nacionalnega programa razvoja prometa, ki je trenutno v medresorskem usklajevanju. Rok za sprejem tega programa s strani vlade je julij. Program bo dober pokazatelj zagotovitve financiranja v prihodnje. Predvidevamo tudi šestletni operativni program, ki naj bi ga na podlagi Nacionalnega programa sprejela vlada. Strategija bi bila novelirana vsakih 10 let na podlagi dopolnjevanja in posodabljanja nacionalnega prometnega modela, realizacije, nove zakonodaje itd. Program predvideva tudi dodatna sredstva za financiranje infrastrukture za približno 100 mio EUR / leto (od leta 2018 dalje, glede na proračun 2016).