Embalaža Okolje Logistika št. 162

Embalaža Okolje Logistika št. 162



Jože Volfand, urednik
Jože Volfand, urednik

Razvoj v prostoru postavlja stara vprašanja

Hiša z vrtom je bila in je še vedno najbolj popolna predstava o kakovosti bivanja v Sloveniji. Vendar zaradi novogradenj podeželska naselja spreminjajo podobo, saj so marsikje nove arhitekturne rešitve v disonanci z lokalnim prostorom, njegovimi vedutami in značilno prepoznavnostjo. Prostorski red na podeželju marsikje izginja, načrtovalci razvoja v prostoru pa ne posežejo v zasnove takrat, ko bi morali.

Kako torej živimo v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami? Uvrščamo se v zlato sredino. Tako pravi poročilo Eurofound iz leta 2017, ki je upošteval kakovost življenja z vidika subjektivne blaginje, kakovosti javnih storitev in kakovosti družbe. A tudi ko gre za subjektivno dojemanje sreče in zadovoljstva z življenjem (pregled za obdobje 2011-2016), je podobno. Prav kakovost življenja naj bi postala temelj za oblikovanje konkretnih prioritet in usmeritev prostorskega razvoja Slovenije. Tako pišejo avtorji Poročila o prostorskem razvoju Slovenije 2021. In tudi predlagajo, da bi morali nedvoumno opredeliti pojem kakovosti življenja v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije 2050. V tem konceptu je ponovno poudarjen policentrični urbani sistem s poudarkom na razvoju podeželja. Toda prav Poročilo o prostorskem razvoju Slovenije 2021, ki ga je Urbanistični inštitut RS pripravil za MOP, opisuje procese, ki dokazujejo, da policentrični razvoj države v življenju ne upošteva strateških dokumentov.

To se ne kaže le v demografskem razvoju, kjer vabi privlačnost Ljubljane v zaposlitev in bivanje. Odmaknjena, obmejna in gorska podeželska obrobja pa se praznijo. Tako zelo, da procesi praznjenja obsegajo že 57 % površine Slovenije. Četudi razlike pri kazalnikih regionalne blaginje med regijami niso velike, stanje v prostoru ne napoveduje želenega policentričnega omrežja urbanih središč v Sloveniji. Navsezadnje tudi zapiranje enot bančnih in poštnih storitev, kar ni zaskrbelo nobenega vladnega organa, samo potrjuje slabitev oskrbe in razvoja storitvenih dejavnosti na območjih, kjer se to ne bi smelo zgoditi. Zaradi demografskih gibanj in zaradi policentričnega razvoja države. Kaj se torej dogaja v prostoru? To, da si procesi in trendi v prostoru ter načrtovanje razvoja še niso dovolj blizu.

Nekaj vprašanj in odgovorov.

Kako je s prenovo razvrednotenih območij v Sloveniji? Leto 2017 je MGRT pripravil popis funkcionalno razvrednotenih območij s skupno površino 3.422,70 hektarja. Spremembe so, a v različnih statističnih regijah različne. Skupna površina razvrednotenih območij se je zmanjšala za približno 820 ha. Izstopata osrednja slovenska regija in jugozahodna Slovenija. Najslabše je v koroški, podravski in pomurski regiji, kjer so se površine razvrednotenih površin celo povečale. Območja, ki so šele zadnja leta postala za razvojno politiko občin, regionalne razvojne agencije in ministrstva potencial v prostoru, so manj breme in zapuščena odlagališča za marsikaj, kar ne sodi v pametno rabo prostora. Poročilo o prostorskem razvoju zato predlaga ažurno posodabljanje popisa razvrednotenih območij in vzpostavitev enotne informacijske točke za razvrednotena območja.

Novo, trajnostno razvojno paradigmo Slovenije, tudi projekt Pripravljeni na 55, opredeljuje vse več strateških dokumentov. Zeleni evropski dogovor je nova zaveza zlasti pri ciljih, kako v brezogljično družbo. Kako je s prometom v prostoru?

Ni dobro. Osebni avtomobil je kralj rešitev za dostop do posameznih ciljev v Sloveniji, saj mu javni potniški promet zaradi nerazvitosti nikakor ne more konkurirati. Kako je to s prevozi v Ljubljano, je dobro ponazorila mag. Lilijana Madjar. Vse več se vozimo. V letih od 2016 do 2018 smo z osebnimi avtomobili prevozili za 6,2 % več kilometrov. Podatek, ki veliko pove. V EU slovenska gospodinjstva za mobilnost namenijo največ iz družinskega proračuna. V letu 2019 je ta delež v Sloveniji znašal 17 %, evropsko povprečje je znašalo 13,3.

Kako je z regijsko razvitostjo v Sloveniji?

Po skupni evropski statistični klasifikaciji teritorialnih enot (NUTS2) primerjava BDP v standardu kupne moči s sosednjimi državami v regiji je kohezijska regija Zahodna Slovenija uvrščena na tretje mesto. Vzhodna Slovenija je na sedmem mestu med devetimi regijami. Razvojna razmerja se skoraj ne spreminjajo. Čeprav je evropski trend podoben, ko gre za primerjave med članicami EU, bogatejši postajajo še bogatejši, je to slaba tolažba.

Ustvarjalci poročila o prostorskem razvoju Slovenije analizirajo procese v času, ko je bila sprejeta nova prostorska zakonodaja in ko Slovenija sprejema vrsto strateških dokumentov s cilji, kakšen naj bi bil trajnostni razvoj države do leta 2030. Podatki, kakor jih predstavlja, seveda tudi z dobrimi zgledi, vendarle nedvoumno kažejo, na kateri strani Slovenije je doma boljša kakovost življenja. Kam se je torej izgubil policentrični razvoj države?

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija
iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Sofinanciranje spletne strani je bilo pridobljeno preko Vavčerja za digitalni marketing.