V središču številke 157:

Jože Volfand, glavni urednik
Jože Volfand, glavni urednik

Energetika in promet do manj izpustov različno

Država ni dobro organizirana za izvajanje podnebne politike, a to ni le slovenska posebnost. Toda Bruselj hiti. Evropska komisija je pred časom že predstavila novo strategijo za trajno in pametno mobilnost do leta 2030. Uspeh evropskega zelenega dogovora, navajajo, je odvisen od trajnostne mobilnosti.

Za promet gre. Za trajnostno mobilnost, ki je v tej številki revije prva tema. Zaradi ogljičnega odtisa Slovenije. In zato, ker se verodostojna zamisel, kako bomo občutno zmanjševali izpuste CO₂, potrjuje s prenovo prometa in energetike. Koliko bo slovenska zgodba približevanja podnebni nevtralnosti na koncu tega desetletja zgodba prepričljivih številk in dobrega počutja, že kaže praksa. Ali pa ne kaže. Nedvomno pa država še ni sprejela prednostnih operativnih ukrepov za gašenje ali odpravo žarišč izpustov. Če pa je že sprejela celo akcijske načrte, se zaradi njih podnebna podoba Slovenije ni prav veliko spremenila, ker papir pač ničesar ne spreminja.

Prav o tem, kako je s trajnostno mobilnostjo države, kritično in plodno razgrinja v intervjuju Darko Trajanov z Ministrstva za infrastrukturo. A zakaj bi vedno pod žaromete najprej postavili državo? Konec koncev. Zakaj ne bi pri dveh glavnih materah izpustov, prometu in energetiki, za državo izjemno pomembnih panogah, kritično spremljali protiogljičnega menedžerskega poslovanja ali ravnanje v podjetniškem okolju. Saj sta promet in energetika gospodarska stebra, ki ju močno naslavljajo vsi strateški podnebni dokumenti. Ekosistemska triada država, panoga, posameznik bo luknjasta, če bo en del trhel, bo zamujal ali pa se bal, da bodo ukrepi za zmanjševanje TPG ogrozili poslovanje, razvoj in dosežen standard. In bo omahovaje iskal priložnosti, ki jih nudijo zelene tehnologije.

Kako se torej na ogljično nevtralnost pripravljata dva ključna krivca za ogljični odtis, energetika in promet? Na energetskem odru akterje vse bolj povezuje domišljanje poti, kako v zeleno prenovo celotnega energetskega sistema. Nekaj svežih primerov. Družba GEN-I je ponudila trgu čisto električno energijo, brezfosilno. Skrb za odprtost energetske infrastrukture je v pozivu mag. Borisa Soviča, ki v intervjuju opozarja, pa ni prvi, da brez milijardnih vlaganj v omrežje ne bo mogoče slediti razpršenim virom. Na trgu so hranilniki električne energije za gospodinjstva, večje postavljajo pri nekaterih industrijskih objektih. Pogoste strokovne razprave vseh stebrov v energetiki o zeleni preobrazbi energetskega sistema spremljajo naložbe v OVE, najbolj popularne so sončne elektrarne. Jasnejši so obrisi, kako bolj izrabiti vodno energijo. Tudi geotermalno. Navsezadnje, bližje, kot se zdi, je začetek odločanja o drugem bloku jedrske elektrarne kot viru čiste energije. V novo vlogo se postavlja aktivni odjemalec. Celotni spekter inovativnih zamisli in projektov bi zaokrožil zeleno sliko na energetskem odru, pa čeprav bodo vsako leto prepričali le podatki o manjši ogljičnosti panoge. Torej, kaj bo z rezultati zelene prenove, naj slovenska energetika pokaže leta 2025. S konkretnim operativnim načrtom bi dal menedžment panoge najboljši odgovor, kako se lahko pristopi k razogljičenju. Signali so dobri.

Ne smem spregledati še pilotnega projekta za izrabo geotermalne energije v občini Lendava. DEM, Petrol in lokalna skupnost so se povezali ob inovativni rešitvi, ki lahko pomeni mejnik v izrabi geotermalne energije. Mejnik že zdaj, še bolj pa v zeleni prihodnosti energetike, napovedujejo vodikove tehnologije. Ali zanje v Sloveniji ni strateških partnerjev? Dr. Stanko Hočevar pravi, da v podjetju Mebius razvijajo proizvodnjo gorivnih celic, a v Sloveniji ni posluha. S strategijo pametne specializacije država podpira strateška razvojno-inovacijska partnerstva. Razvoj novih tehnologij, vodik pa je metafora za čisto energijo, potrebuje zavezništvo. Evropa je sprejela koncept zavezništva za baterije. Nekatera naša podjetja so z znanjem in patenti pri razvoju vodikovih tehnologij ploden razvojni vrt za naložbe energetskega sektorja. Tam, kjer se kaže inovacijska sposobnost domačih podjetij za razvoj visokotehnoloških proizvodov za zeleno energetiko, odločitve o strateških partnerstvih ne bi smele biti pretežke.

Seveda je res, da je NEPN postavil energetiki rokovni ultimat za zmanjšanje izpustov in da preprosto ne more stati križemrok. A res je tudi, da si energetika že lahko vpisuje v indeks prve ocene za razogljičenje.

In promet? Če misli Slovenija zares postati referenčna država zelene mobilnosti, potem naj o zmanjšanju izpustov v prometu in večjemu deležu OVE v prometnih tokovih da prvi odgovor panoga, čeprav seveda ne le ona. Tudi tisti, ki narekujejo prometno povpraševanje, in država s prometno politiko. Zdaj je tako, da promet in mobilnost še nista razvila prave hitrosti do razogljičenja. A niso vsi v prvi prestavi. V več občinah, posebej v RRA LUR, zagotovo ne. O tem, kakšne so poslovne priložnosti na trgu, pa je jasen dr. Tadej Smogavec.