Embalaža Okolje Logistika št. 157

Embalaža Okolje Logistika št. 157



V središču številke 157:

Jože Volfand, glavni urednik
Jože Volfand, glavni urednik

Energetika in promet do manj izpustov različno

Država ni dobro organizirana za izvajanje podnebne politike, a to ni le slovenska posebnost. Toda Bruselj hiti. Evropska komisija je pred časom že predstavila novo strategijo za trajno in pametno mobilnost do leta 2030. Uspeh evropskega zelenega dogovora, navajajo, je odvisen od trajnostne mobilnosti.

Za promet gre. Za trajnostno mobilnost, ki je v tej številki revije prva tema. Zaradi ogljičnega odtisa Slovenije. In zato, ker se verodostojna zamisel, kako bomo občutno zmanjševali izpuste CO₂, potrjuje s prenovo prometa in energetike. Koliko bo slovenska zgodba približevanja podnebni nevtralnosti na koncu tega desetletja zgodba prepričljivih številk in dobrega počutja, že kaže praksa. Ali pa ne kaže. Nedvomno pa država še ni sprejela prednostnih operativnih ukrepov za gašenje ali odpravo žarišč izpustov. Če pa je že sprejela celo akcijske načrte, se zaradi njih podnebna podoba Slovenije ni prav veliko spremenila, ker papir pač ničesar ne spreminja.

Prav o tem, kako je s trajnostno mobilnostjo države, kritično in plodno razgrinja v intervjuju Darko Trajanov z Ministrstva za infrastrukturo. A zakaj bi vedno pod žaromete najprej postavili državo? Konec koncev. Zakaj ne bi pri dveh glavnih materah izpustov, prometu in energetiki, za državo izjemno pomembnih panogah, kritično spremljali protiogljičnega menedžerskega poslovanja ali ravnanje v podjetniškem okolju. Saj sta promet in energetika gospodarska stebra, ki ju močno naslavljajo vsi strateški podnebni dokumenti. Ekosistemska triada država, panoga, posameznik bo luknjasta, če bo en del trhel, bo zamujal ali pa se bal, da bodo ukrepi za zmanjševanje TPG ogrozili poslovanje, razvoj in dosežen standard. In bo omahovaje iskal priložnosti, ki jih nudijo zelene tehnologije.

Kako se torej na ogljično nevtralnost pripravljata dva ključna krivca za ogljični odtis, energetika in promet? Na energetskem odru akterje vse bolj povezuje domišljanje poti, kako v zeleno prenovo celotnega energetskega sistema. Nekaj svežih primerov. Družba GEN-I je ponudila trgu čisto električno energijo, brezfosilno. Skrb za odprtost energetske infrastrukture je v pozivu mag. Borisa Soviča, ki v intervjuju opozarja, pa ni prvi, da brez milijardnih vlaganj v omrežje ne bo mogoče slediti razpršenim virom. Na trgu so hranilniki električne energije za gospodinjstva, večje postavljajo pri nekaterih industrijskih objektih. Pogoste strokovne razprave vseh stebrov v energetiki o zeleni preobrazbi energetskega sistema spremljajo naložbe v OVE, najbolj popularne so sončne elektrarne. Jasnejši so obrisi, kako bolj izrabiti vodno energijo. Tudi geotermalno. Navsezadnje, bližje, kot se zdi, je začetek odločanja o drugem bloku jedrske elektrarne kot viru čiste energije. V novo vlogo se postavlja aktivni odjemalec. Celotni spekter inovativnih zamisli in projektov bi zaokrožil zeleno sliko na energetskem odru, pa čeprav bodo vsako leto prepričali le podatki o manjši ogljičnosti panoge. Torej, kaj bo z rezultati zelene prenove, naj slovenska energetika pokaže leta 2025. S konkretnim operativnim načrtom bi dal menedžment panoge najboljši odgovor, kako se lahko pristopi k razogljičenju. Signali so dobri.

Ne smem spregledati še pilotnega projekta za izrabo geotermalne energije v občini Lendava. DEM, Petrol in lokalna skupnost so se povezali ob inovativni rešitvi, ki lahko pomeni mejnik v izrabi geotermalne energije. Mejnik že zdaj, še bolj pa v zeleni prihodnosti energetike, napovedujejo vodikove tehnologije. Ali zanje v Sloveniji ni strateških partnerjev? Dr. Stanko Hočevar pravi, da v podjetju Mebius razvijajo proizvodnjo gorivnih celic, a v Sloveniji ni posluha. S strategijo pametne specializacije država podpira strateška razvojno-inovacijska partnerstva. Razvoj novih tehnologij, vodik pa je metafora za čisto energijo, potrebuje zavezništvo. Evropa je sprejela koncept zavezništva za baterije. Nekatera naša podjetja so z znanjem in patenti pri razvoju vodikovih tehnologij ploden razvojni vrt za naložbe energetskega sektorja. Tam, kjer se kaže inovacijska sposobnost domačih podjetij za razvoj visokotehnoloških proizvodov za zeleno energetiko, odločitve o strateških partnerstvih ne bi smele biti pretežke.

Seveda je res, da je NEPN postavil energetiki rokovni ultimat za zmanjšanje izpustov in da preprosto ne more stati križemrok. A res je tudi, da si energetika že lahko vpisuje v indeks prve ocene za razogljičenje.

In promet? Če misli Slovenija zares postati referenčna država zelene mobilnosti, potem naj o zmanjšanju izpustov v prometu in večjemu deležu OVE v prometnih tokovih da prvi odgovor panoga, čeprav seveda ne le ona. Tudi tisti, ki narekujejo prometno povpraševanje, in država s prometno politiko. Zdaj je tako, da promet in mobilnost še nista razvila prave hitrosti do razogljičenja. A niso vsi v prvi prestavi. V več občinah, posebej v RRA LUR, zagotovo ne. O tem, kakšne so poslovne priložnosti na trgu, pa je jasen dr. Tadej Smogavec.

  • Embalažne novice - EOL 157

    Embalažne novice meseca februarja in marca 2021.

    Preberi več
  • V porastu sta embalaži za e-nakupovanje in iz reciklatov

    Embalažne rešitve vse bolj poudarjajo zapiranje krožnih zank. Podjetja iščejo odgovore na vprašanja, kateri materiali so najprimernejši za kroženje, kako optimizirati porabo surovin ...

    Preberi več
  • Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja - EOL 157

    Ministrstvo za infrastrukturo smo vprašali, kako bo Slovenija pristopila k izvedbi Nacionalne strategije za izstop iz premoga in prestrukturiranja premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda.

    Preberi več
  • Program projektov eProstor - EOL 157
    Preberi več
  • Število e-vozil in hibridov še kar daleč od cilja - EOL 157

    Kaj se bo v prometu spremenilo v desetletju do leta 2030? Slovenija želi postati referenčna država zelene mobilnosti. Tudi ko gre za e-mobilnost, so že bili sprejeti cilji, ki jih naj bi po evropskih usmeritvah dosegli pri zmanjševanju emisij iz prometa do leta 2020, a že nastaja manko.

    Preberi več
  • Za razvit trajnostni trg sta potrebna zelena ponudba in zeleno povpraševanje - EOL 157

    Dr. Tadej Smogavec, ki je vodja Razvoja trajnostne mobilnosti v Petrolu, je prepričan, da ima Slovenija pri elektrifikaciji prometa še veliko potenciala, a da potencial za zelene rešitve še ni dovolj prepoznaven. Strateške usmeritve na energetskem, okoljskem, infrastrukturnem področju in drugod se prepogosto spreminjajo. Zato se Petrol, za katerega je e-mobilnost strateška poslovna in razvojna usmeritev, težje odloča.

    Preberi več
  • Povezovanje je ključ do trajnostne mobilnosti - EOL 157

    S ciljem, da zagotovijo zdravo in kakovostno okolje za življenje in delo v regiji, so na Regionalni razvojni agenciji Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) že ob ustanovitvi leta 2001 trajnostno mobilnost umestili med svoje prioritete.

    Preberi več
  • Slovenija še nima nacionalne organizacije za vodik in gorivne celice - EOL 157

    Zeleni vodik omogoča skoraj popolno razogljičenje proizvodnje elektrike in toplote, saj z njim pridemo iz ogljičnega cikla fosilnih virov v vodni cikel. Vodik je deseti najbolj razširjen kemijski element na zemlji glede na masni delež.

    Preberi več
  • Podnebni dosje - EOL 157

    V začetku leta se nadaljujejo kritična poročila o pomanjkljivem izvajanju dosedanjih načrtov in programov za prehod v zeleno gospodarstvo in za podnebno nevtralnost. Hkrati še naprej spremljamo optimistične napovedi o znatnem povečanju podpore za te namene tako v okviru evropskih kot nacionalnih finančnih virov. S predsedovanjem Svetu EU v drugi polovici letošnjega leta imamo priložnost, da se v Evropi uveljavimo kot referenčna država za celosten trajnostni prehod - torej ne le kot ena od držav z najbolje ohranjeno naravo in najbogatejšo biodiverziteto.

    Preberi več
  • Nov zakon o celostnem prometnem načrtovanju tudi z viri za čist promet - EOL 157

    Soočamo se z močno inercijo ustaljenega načina reševanja problemov, da strežemo prometnemu povpraševanju z večanjem zmogljivosti cestne infrastrukture. To nam še poglablja težave in nas oddaljuje od cilja, tako v analizi, kaj se dogaja z zeleno mobilnostjo v Sloveniji, ugotavlja Darko Trajanov, generalni direktor Direktorata za trajnostno mobilnost in prometno politiko na Ministrstvu za infrastrukturo. Po njegovem bo morala Slovenija »okrepiti institucionalno strukturo«, ki bo vodila »procese vzpostavljanja trajnostne mobilnosti od ideje do izvedbe«.

    Preberi več
  • Cilji za manjši ogljični odtis so, izvedba še neopredeljena - EOL 157

    Slovenija je dobro založena z dokumenti in akcijskimi načrti, kako zmanjšati ogljični odtis, torej izpuste, in krajšati razdalje do podnebne nevtralnosti. A kakšne so pravzaprav možnosti za izvedbo operativnih smernic za vzpostavitev dobrega upravljanja, od usmerjanja, koordinacije, prilagajanja, preverjanja in korigiranja poti do želene drugačne sedanjosti in bližnje prihodnosti, ki se ji reče podnebna nevtralnost. Je zelo daleč ali je lahko bližje?

    Preberi več
  • Novi rekordi v fotovoltaiki tudi s slovenskim pridihom - EOL 157

    Dr. Marko Jošt, član Laboratorija za fotovoltaiko in optoelektroniko (LPVO) Fakultete za elektrotehniko UL, je na podoktorskem usposabljanju na Helmholtz Zentrum Berlin (HZB) s sodelavci izdelal rekordno tandemsko sončno celico s 25,5 % učinkovitostjo pretvorbe svetlobne energije v električno. Rezultate so s soavtorji iz laboratorija LPVO objavili v mednarodno priznani reviji Energy and Environmental Science leta 2018. V pičlih dveh letih so nato dosežek še nadgradili.

    Preberi več
  • Poraba energije narašča, naložbe v razvoj omrežja so nujne - EOL 157

    Vedno več ljudi se odloča za električna vozila, toplotne črpalke, številne druge naprave in za razpršene proizvodne vire, ugotavlja mag. Boris Sovič, predsednik uprave družbe Elektro Maribor. Prav zaradi povečanja obsega in priključne moči teh naprav se lahko zgodi, da bo za uporabnike premalo električne energije in moči, če ne bo dovolj vlaganj v proizvodne vire in distribucijska omrežja. Zato sogovornik pravi, da bi morali v Sloveniji bistveno povečati vlaganja v elektrodistribucijsko omrežje.

    Preberi več
  • Panoga pričakuje zavezujoč večletni investicijski ciklus države - EOL 157

    Zmerni optimizem v gradbeni panogi ostaja tudi v letu 2021. Temelji na načrtih države glede zagona največjih infrastrukturnih projektov na področju cestnega in železniškega prometa, delno pa tudi na gospodarskih kazalcih zadnjega polletja 2020. O tem je mag. Gregor Ficko, direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala, prepričan navzlic temu, da se je krivulja rasti v decembru drastično znižala. A razpisov ni malo.

    Preberi več
  • CBD z leseno konstrukcijo slovenskega paviljona - EOL 157

    Poleg projektiranja in konstruiranja hibridne jekleno-lesene konstrukcije slovenskega paviljona, s katerim se bo Slovenija predstavila na letošnji svetovni razstavi EXPO v Dubaju, je podjetje CBD d.o.o. pod vodstvom dr. Bruna Dujiča zaradi optimiranja vseh stroškov izvedbe prevzelo tudi dobavo in montažo lesene konstrukcije slovenskega paviljona.

    Preberi več
  • Biometan – enostavna rešitev za povečanje obnovljivih virov v prometu - EOL 157

    Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov določa, da morajo države članice zagotoviti, da delež energije iz obnovljivih virov v okviru končne porabe energije v prometnem sektorju doseže do leta 2030 vsaj 14 %. V Sloveniji za tem ciljem trenutno še veliko zaostajamo in nas na tem področju čaka še veliko dela.

    Preberi več
  • Ravnanje z odpadki mora zagotavljati sekundarne vire - EOL 157

    Potrebno bo preudarno ravnanje z naravnimi viri in vse bolj intenzivno ravnanje z odpadki – surovinami, tako jih raje poimenujem. Mislim na to, da mora ravnanje z odpadki prehajati v sistem zagotavljanja sekundarnih virov za materiale, ki jih človek potrebuje za svoj obstoj, razmišlja mag. Franc Dover, direktor mariborske Snage.

    Preberi več
  • Kupci bodo v izkustvenem središču sodelovali pri nastajanju izdelka - EOL 157

    Besede kriza ne priznavam, je v enem izmed intervjujev odkrila svoje življenjsko vodilo Danica Zorin Mijošek, ustvarjalka in prva dama slovenske lepotne hiše za nego obraza, telesa in las. Njeno družinsko podjetje Afrodita Kozmetika je praznovalo abrahama v sivem času za posel.

    Preberi več
  • Mreža poslovnih pisarn v regiji je konkurenčna prednost - EOL 157

    Krize v poslovanju niso čutili. Nasprotno, poslovno leto se je dobro končalo, ocenjuje lansko bilanco Tilen Pahor, direktor podjetja T.P.G. Logistika v Kopru. Je pa res, da so za enak rezultat porabili več energije in časa.

    Preberi več
Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija
iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Sofinanciranje spletne strani je bilo pridobljeno preko Vavčerja za digitalni marketing.