Alenka Knez: V sodelovanju s kupcem do kreativnih embalažnih rešitev
mag. Aleksander Mervar: Energetska krajina se spreminja, a prehiteva se s celovitim prehodom na OVE
mag. Vanesa Čanji: Interna cena ogljika kot učinkovit instrument razogljičenja
Igor Likar: Podjetja težko sledijo, površina kibernetskih groženj se je povečala in razpršila
Občine z izvirnimi rešitvami do drugačne mobilnosti v prostoru
Za kaj in komu 11,2 milijarde EUR v letih 2021 – 2027? Težko vprašanje? Niti ne.
Podnebno ogledalo 2020 je opozorilo in klic. Ne zaradi bolj ko ne že znanih poudarkov in podatkov, tistih, kjer ne zastaja dih, in tistih, kjer so disonance glavne. Bolj zato, ker se zdi, da NEPN kot celovit podnebni in energetski načrt Slovenije ostaja na pol poti do odločevalcev, ki jih je v dokumentu naslavljal s priporočili ali samo z nakazanimi razvojnimi dilemami. Res je. Virus je precej zmotil javno življenje in marsikaj obrnil na glavo. A ne more biti izgovor. Tudi zato ne, ker strokovna ekipa, ki je pripravljala Podnebno ogledalo 2020, opaža, da se že zdaj krčijo nekateri ukrepi iz NEPN.
Kaj se da prednostnega izvleči iz Podnebnega ogledala 2020 za novo razvojno ravnovesje Slovenije, so nosilke, nosilci sektorskih poročil zapisali za naslednja področja: zelena gospodarska rast in zeleno okrevanje, promet in trajnostna mobilnost, stavbe, kmetijstvo, industrija, energetika, odpadki in LULUCF. Poročili za industrijo in LULUCF bomo objavili v septembrski številki. Nekaj podatkov zelo bode v oči, a to se pri tako obsežnih gradivih vselej dogaja. Na primer. Javnega sektorja ne zanimajo kohezijska sredstva za energetsko prenovo stavb. Pri stavbah, ki so v lasti in rabi vlade, pa je črpanje najslabše. Ali. Novi zakon o davku na motorna vozila bo Sloveniji prislužil penale, meni dr. Marko Kovač. Tadeja Janša in Andreja Urbančič pa kritično opozarjata na nedoslednosti pri ukinitvi spodbud fosilnim gorivom.
Podnebno ogledalo pač pove, da se Slovenija s kazalniki zelene rasti sicer ciljem približuje, a da je »ukrepanje prepočasno in premalo učinkovito«.
Kaj z gradivi, kot so NEPN, Podnebno ogledalo 2020, Strategija razvoja Slovenije 2030 (kljub njeni nedorečenosti), Strategija pametne specializacije, Resolucija o nacionalnem programu o varstvu okolja, v javni razpravi je Dolgoročna strategija energetske prenove stavb 2050 (DSEPS 2050), nastajajo Dolgoročna podnebna strategija, Strategija prostorskega razvoja 2050, nacionalni akcijski načrt za prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo in družbo … Seznam je daljši. Okviri različnih razvojnih politik nastajajo, hkrati pa ne manjka izmuzljivih ocen, kje je, kje ni Slovenija in kam gre? Večja enotnost je pri tem, da je na razvojnem razpotju. Da spet potrebuje steber, okrog katerega bi se združili družba, država in gospodarstvo. Tako nekako kot pri plebiscitu za samostojno Slovenijo, pri vstopu v EU ali v NATO.
Ali bi lahko zeleni dogovor kot temeljni razvojni strateški dokument povezal Slovenijo? Država nima domišljene razvojne strategije in je to hendikep zdaj, ko se bo morala odločiti, kaj prednostno financirati v obdobju 2021 – 2027. Na voljo je okrog 5,6 milijarde nepovratnih evropskih sredstev (1,8 milijarde od 7,4 jih bosta dobila kmetijstvo in razvoj podeželja), posojilni del prav tako ni majhen, 3,8 milijarde. Ali res ne vemo, kaj s temi sredstvi na kratek in na kaj na dolgi rok? Ali nas ne spremlja vsak dan refren pametno, digitalno, krožno in se da z njim kar dobro imenititi ob vsaki priložnosti? Ali pragmatični strokovni in politični pristop, ki bi gospodarsko rast in razvoj slovenske družbe utemeljeval na zelenem, ne bi zmogel domisliti prioritet, ki so dovolj konkretne v NEPN in v drugih dokumentih, v zelenem dogovoru. Zeleni dogovor bi pomenil soglasje in odločitev, da Slovenija v obdobju 2021-2027 povezuje vse in vsakogar za trajnostno preobrazbo – za zeleno gospodarsko rast.
Že zdaj so na primer v NEPN in v Podnebnem ogledalu panožno določeni cilji, navsezadnje tudi naložbe. Zeleni dogovor kot strateški dokument države in družbe bo razsvetlil sliko razvoja, ki ga neizbežno določa slogan – pametno, digitalno, krožno, pri čemer so raziskave, razvoj in inovacije temelj trajnostne preobrazbe.
Zdaj postaja zlasti v politiki zelo priljubljena beseda krožno. Ali digitalizacija. In tehnologija G5. Pa praksa? Napoveduje se preobrazba v verigah vrednosti: gozd-les, predelovalna industrija, mobilnost, prehranski sistemi in grajeno okolje. Nam to zveni nekoliko znano?
Na ravni države se je v zadnjih letih pomladilo medsektorsko sodelovanje. Kdo bo na vrhu odgovoren za pripravo in izvajanje zelenega dogovora za čas od 2022 – 2027 je danes prvo strokovno in politično vprašanje Slovenije? Zakaj odlašati?
Poglejmo.
Slovenija snuje izjemen projekt. Naslov: Celovit strateški projekt razogljičenja Slovenije preko prehoda v krožno gospodarstvo. Z njim naj bi, je na virtualnem posvetu o projektu dejala mag. Katja Buda, z evropskim partnerstvom Slovenije postala »ena od vodilnih (in s tem svetovnih) držav pri prehodu v razogljično in krožno gospodarstvo«… Seveda je za takšen projekt potrebno » orkestrsko delovanje celotne vlade«. Slovenija bi takšnemu orkestru za zeleni strateški dogovor zaploskala. Življenje človeka in države je zmeraj srečanje s priložnostmi. Preveč je zamujenih.
V kozmetičnih vodah sem se znašla zaradi izgube mame. Rak. Takrat se je cela družina obrnila k iskanju vzrokov in eden izmed njih, ki smo jih našli, je bila vsekakor uporaba konvencionalne kozmetike …
Kupci od nas pričakujejo celovite rešitve, z otipljivimi rezultati in prihranki. Od sodelovanja si obetajo znižanje stroškov, manjša tveganja ter boljšo prodajo svojih izdelkov. Naša prodaja, marketing in dizajn tako imenovani SMI tim ...
Do konca novembra bomo imeli pripravljen nov desetletni načrt razvoja prenosnega omrežja do leta 2030, predstavlja mag. Aleksander Mervar, direktor, strateške cilje Elesa ...
Evropski in nacionalni cilji za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, rabo energije iz obnovljivih virov in energijsko učinkovitost do leta 2030 so določeni ...
TEŠ bo spoštoval ostrejše mejne vrednosti, torej tiste, ki veljajo za sežigalnice. Sicer pa je načrtovana naložba za sosežig alternativnega trdnega goriva del rešitve problema z nakopičenimi odpadki v Sloveniji ...
S Podnebnim ogledalom 2020, ki mu je posvečen tokratni Podnebni dosje, smo ponovno dobili kritičen pregled o izvajanju že sprejetih ukrepov v podporo prehodu v nizkoogljično ...
Podnebno ogledalo 2020 je ključno dokumentirano gradivo, kaj se dogaja z izpusti TGP v posameznih sektorjih – od prometa, stavb in kmetijstva, do industrije, energetike in odpadkov ter LULUCF ...
Po mnenju Davida Kubale, generalnega direktorja skupine Helios, je kemijska panoga v zadnjih desetletjih »naredila velik korak naprej k zmanjšanju okoljskega odtisa« ...
Zavedanje o prednostih ekološkega vrtnarjenja je vse večje. Tako je vedno večje tudi povpraševanje po ekoloških izdelkih zlasti za vzgojo domače zelenjave in sadja ...
Mednarodni raziskovalni projekt MedVitis je financiran v okviru evropske iniciative ERA-NET ARIMNet2 in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V projektu sodelujejo štiri partnerske inštitucije iz treh mediteranskih držav: Grčija, Slovenija in Maroko. Na Kmetijskem inštitutu Slovenije vodi projektne aktivnosti dr. Barbara Pipan v sodelovanju z dr. Lovrom Sinkovičem in izr. prof. dr. Vladimirjem Megličem.
Problem, kam z odpadno plastično embalažo, je vse večji. Za njeno odstranitev se porabi vedno več denarja. Kupi na deponijah pa se večajo in višajo. Sežiganje ali sosežiganje ima vsaj dve slabi strani. Sežiganje plastike onesnažuje zrak in ta postopek pomeni konec krožnega gospodarstva, vodilnega gesla okoljevarstvenikov, in je v nasprotju z državnimi in družbenimi okoljskimi usmeritvami.
Med vsemi standardi je med podjetji največ zanimanja za standard ISO 9001, za sistem vodenja kakovosti, pojasnjuje Igor Likar, direktor Slovenskega instituta za kakovost in meroslovje, SIQ ...
Turizem spada med najbolj prizadete panoge. Tudi v Termah Olimia opažajo, da se je segment gostov v zadnjem času močno spremenil. Vendar pa jih veseli, da je vedno več gostov ...
V podporo, spodbujanje in promocijo trajnostnih praks v kulinariki je Michelin uvedel novost - priznanje za trajnost. Namenjena je kuharskim mojstrom in njihovim restavracijam ...
Trajnostna mobilnost postaja nujni del razvoja občin. Vpliva na prostorski razvoj, na ustvarjanje gospodarskih možnosti, na kakovost bivanja in privlačnost mesta, zagotavljanje varnosti in dostopnosti ...
Osrbovalne verige obstajajo že stoletja. Lahko rečemo, da so se bolj izrazito pojavile v času industrijske revolucije, saj so proizvodna podjetja potrebovala določene surovine oz. sestavine ...