Oskrba z okroglim lesom postaja osrednji problem, hlodovino uvažamo - EOL št. 168

Oskrba z okroglim lesom postaja osrednji problem, hlodovino uvažamo - EOL št. 168

Lesna panoga

Kot vse kaže, smo v letu 2021 že več hlodovine iglavcev uvozili predvsem iz Italije, Nemčije in Češke, kot smo jo izvozili. Ker se v Sloveniji še vedno širita tako obseg kot ponudba različnih polizdelkov iz lesa iglavcev, pričakujemo, da se bo ta trend še krepil in bomo tako v še večji meri uvažali hlodovino in izvažali izdelke po višji ceni, opisuje problem oskrbe z lesom Igor Milavec, direktor Združenja lesne in pohištvene industrije na GZS, ki je sodeloval z uvodnim nagovorom tudi na 3. dnevih slovenskega lesarstva. Posebej meni, da se kljub napovedim ni ničesar premaknilo glede nujnega povečanja poseke lesa v zasebnih gozdovih, vojna v Ukrajini pa bo zagotovo globalno povečala povpraševanje po lesu.

Igor Milavec, direktor Združenja lesne in pohištvene industrije na GZS
Igor Milavec, direktor Združenja lesne in pohištvene industrije na GZS

Kljub pandemiji je več evropskih držav povečalo izvoz pohištva, med njimi Poljska kot ena največjih izvoznic, napovedi o globalni rasti pohištvenega trga so bile ugodne, a gospodarstvo že čuti posledice rusko-ukrajinske vojne. Predsednik uprave Inlesa je v prejšnji številki revije EOL povedal, da so ves macesen za proizvodnjo uvažali iz Rusije. V kakšnem položaju sta lesna panoga in pohištvena industrija, kaj kaže bilanca za lansko leto?

Glede na podatke SURS je bilo konec oktobra 2021 v lesni panogi (dejavnosti C16 predelava lesa in C31 pohištvo) zaposlenih 14.884 oseb, od tega 13.377 oseb pri pravnih in fizičnih osebah, ostalo pa samozaposleni in kmetje, kar je za 5,7 % več kot oktobra 2020. Po podatkih SURS je v lesni panogi konec leta 2020 delovalo 1.008 družb in 1.469 samostojnih podjetnikov, ki so ustvarili za 1,5 milijarde EUR prihodkov in 69 milijonov EUR dobička. Dodana vrednost na zaposlenega je dosegla 38.091 EUR.

In podatki za celo leto?

Podatkov za bilanco panoge za leto 2021 zaenkrat še ni, a pričakujemo pozitivno poslovanje, saj je bilo zelo veliko povpraševanje po lesenih izdelkih. Ne vemo pa še, kakšen bo vpliv velikih podražitev surovin in energije, saj je bil dvig stroškov v lesnopredelovalni panogi med najvišjimi. Zaradi pogosto zmotnega pogleda na panogo je prav, da presojamo njen razvoj in položaj v daljšem časovnem razdobju.

Zakaj?

Lesnopredelovalno panogo je po osamosvojitvi Slovenije dve desetletji država uvrščala med neperspektivne zaradi prenizke dodane vrednosti na zaposlenega, kar je pospešilo njeno propadanje. V GZS Združenju lesne in pohištvene industrije (GZS ZLPI) smo zato leta 2008 skupaj s partnerji iz lesarstva in gozdarstva zasnovali iniciativo Gozd in les za trajnostni razvoj Slovenije. V dveh letih smo spremenili pozicijo gozdno lesnega sektorja, da je bil umeščen med strateško pomembne gospodarske sektorje. S tem so se začeli številni ukrepi, ki so bili panogi v pomoč, npr. subvencioniranje Eko sklada samo za leseno stavbno pohištvo. Žal je bila leta 2010 izrazita globalna gospodarska kriza, ki jo je zapečatil še 22,9 % dvig minimalne plače marca 2010. Ta kombinacija je ob togi delovno pravni zakonodaji uničila veliko lesarskih podjetij in kar za polovico zmanjšala število zaposlenih v pohištveni industriji. Takrat so propadla tudi številna znana podjetja, Javor Pivka, KLI Logatec, LIKO Vrhnika, LIPA Ajdovščina, Novoles. Lesnopredelovalna panoga se je tako lahko postavila na noge šele leta 2014 in od takrat dalje posluje dobro, z letno rastjo 5 do 10 % pri večini gospodarskih kazalcev.

Toda podjetja niso zadovoljna z dobavo lesa na domačem trgu?

Na panogo je imela velik vpliv tudi povečana ponudba lesa po letu 2014 zaradi ujm in s tem velike sanitarne sečnje. Pokazala je, da je eden izmed ključnih pogojev za rast panoge zagotavljanje dovolj velikih količin okroglega lesa na trgu. Zaradi posledic naravnih nesreč, naj spomnim na žled, napad podlubnikov, vetrolom, se je namreč posek lesa, predvsem iglavcev, od leta 2014 do leta 2020 povečal za okrog 50 %, od 4 mio. m³ na več kot 6 mio. m³ na leto. Temu je sledila tudi predelava lesa, ki se je v tem obdobju povečala za podoben odstotek, z 1,5 mio. m³ na več kot 2,2 mio. m³ na leto. Po koncu vpliva naravnih nesreč, to je leta 2020, pa se je posek lesa zopet vrnil na rang 4 mio. m³ na leto, zato okroglega lesa za povečan obseg predelave sedaj primanjkuje. Predvsem hlodovine iglavcev. Tukaj je ključen problem premajhne mobilizacije lesa iz privatnih gozdov, in sicer predvsem zaradi prevelike razdrobljenosti lastništva.

Zato hlodovino uvažamo.

Zaradi povečanega obsega predelave lesa v Sloveniji se je dolgoletni izvozni presežek pri hlodovini iglavcev lani obrnil. Kot vse kaže, uradni podatki sedaj še niso na voljo, smo v letu 2021 že več hlodovine iglavcev uvozili predvsem iz Italije, Nemčije in Češke, kot smo jo izvozili. Ker se v Sloveniji še vedno širita tako obseg kot tudi ponudba različnih polizdelkov iz lesa iglavcev, pričakujemo, da se bo ta trend še krepil in bomo tako v še večji meri uvažali hlodovino in izvažali izdelke po višji ceni.

A težave so vedno večje tudi z uvozom hlodovine, saj je vedno manj sanitarnega poseka tudi v sosednjih državah. Dodatno zmanjšanje ponudbe hlodovine iz Rusije in Ukrajine v EU, ki niža tovrstno oskrbo evropskega trga za 10 %, to še dodatno otežuje. Istočasno pa se v zadnjih letih tako v EU kot v Sloveniji hitro povečuje izvoz okroglega lesa na Kitajsko, kar bo treba reševati na ravni trgovinskih sporazumov EU. Zato je žal realna možnost tudi ponovno zmanjševanje obsega predelave lesa v Sloveniji. To pa je slabo tako za lesnopredelovalno industrijo kot tudi za državo in vse sili k zagotovitvi večjega poseka. Ta bi koristil tudi gozdovom, saj imamo veliko primerov že prestaranih struktur gozdov.

Prav zdaj poteka ozaveščevalna akcija o prednostih uporabe lesa, na EXPO v Dubaju so lesno-predelovalna podjetja sodelovala na enem izmed forumov, ki je izpostavil les kot trajnostni material prihodnosti. Znana je študija o tem, kako izkoristiti potencial lesa in lesne industrije za uresničitev trajnostnega razvojnega preboja. Sprejeta je bila Slovenska industrijska strategija 2021-2030 z optimistično napovedjo rasti lesne panoge. V načrtu so prvi lesnopredelovalni centri. Slovenija se v razvojnih in strateških dokumentih zaveda potenciala panoge, ki je včasih veljala za paradno. Kdo oz. koliko se razvojne ambicije za večjo uporabo domače surovine kaže v poslovanju in položaju panoge, kje so premiki, kje so največji izzivi?

Panoga je dobro vključena v ključne nacionalne strateške dokumente, kot sta npr. Slovenska industrijska strategija, Nacionalni energetski in podnebni načrt Republike Slovenije (NEPN), kar ji, poleg izjemnih lastnosti lesa za prijetno bivanje in za nižanje toplogrednih emisij, omogoča lepo prihodnost.

Velik premik je že v primarni predelavi lesa, kjer se kapacitete širijo in modernizirajo. Dobro gre na področju stavbnega pohištva in lesene gradnje, več izzivov pa je pri proizvodnji pohištva, ki si še ni docela opomogla.

Med spodbudami za večjo uporabo lesa se lahko uvrstijo tudi spremembe Uredbe o zelenem javnem naročaju, ki širi nabor tistih, ki bi morali v gradnji upoštevati večji delež lesa. Zakaj Uredba še ne daje pravih učinkov za lesno panogo?

Ta uredba je imela po letu 2011, ko smo uspeli doseči 30 % obvezno vgradnjo lesa, velik pomen in je bilo po tem letu zgrajenih predvsem veliko kvalitetnih lesenih vrtcev in šol. Žal so to uredbo leta 2018 spremenili in je bil tako storjen na tem področju korak nazaj. Šele lani nam je skupaj z Direktoratom za lesarstvo uspelo vrniti 30 % rabo lesa v omenjene kategorije stavb in razširiti Uredbo tudi na še nekaj drugih skupin stavb, npr. na domove za starejše, ter vgradnjo vanje le še lesenega stavbnega pohištva. S tem je uredba ponovno pospešila gradnjo z lesom.

Pohištvena industrija še vedno opozarja, da mora uvažati les tiste slovenske hlodovine, ki jo neobdelano izvozimo. Kje ni sklenjena dobavna veriga, zakaj se doma ne pogozduje z vrstami, ki jih potrebujejo pohištvena podjetja, kje so vzroki za prepočasne spremembe? Tudi zaradi optimizacije logistike in ogljične nevtralnosti bi morali zagotoviti domačo surovino. So načrti sprejeti?

Direktorat za lesarstvo že več let razpisuje javne razpise, s katerimi spodbuja proizvodnjo dodatnih proizvodnih programov. Tako podjetniki sami presodijo, kje so viški lesa in za kakšne produkte jih je smiselno porabiti. Tudi sedaj je odprt javni razpis za 28 mio EUR, zato pričakujemo, da bo še večji del proizvodov, tudi za pohištveno industrijo, proizveden v Sloveniji.

Kateri del pohištvene industrije najbolj uspešno konkurira na zunanjih trgih in kakšne cene dosega? Je panoga z dizajnom in kakovostjo konkurenčna?

Najboljše rezultate dosega SKD skupina 31 090 Proizvodnja drugega pohištva, ki dosega tudi najvišjo dodano vrednost na zaposlenega, skoraj 36 000 EUR, medtem ko je bilo lani povprečje SKD 31 okrog 33 500 EUR/ zaposlenega.

Katerim spremembam in spodbudam bi dali prednost za hitrejšo revitalizacijo lesne panoge, pohištvene še posebej? Dodana vrednost? Sodobna tehnologija? Kaj mora biti v ospredju nove politike industrijske predelave in rabe lesa?

Vse našteto + novi poslovni modeli, design management, krožno gospodarstvo, DEMO projekti… To je zelo odvisno od posameznega podjetja.

Slovenija napoveduje velike naložbe v gradbeništvu. Je to priložnost za lesno panogo, se panoga dogovarja z investitorji?

Je. Panoga se dogovarja. En primer so dogovori v okviru SRIP Pametne stavbe in dom z lesno verigo, kjer se s Stanovanjskim skladom RS dogovarjamo za izgradnjo 4 pametnih, lesenih stanovanjskih blokov v Podutiku.

Slika 1: Proizvodnja gozdnih lesnih sortimentov v Sloveniji v obdobju 2011–2020 (vir: Gozdarski inštitut Slovenije, 2021)
Slika 1: Proizvodnja gozdnih lesnih sortimentov v Sloveniji v obdobju 2011–2020 (vir: Gozdarski inštitut Slovenije, 2021)

Ponudba lesa

Po končani ponudbi poškodovanega lesa začne ponudba zopet padati proti 4 mio. m³/leto, kar je razvidno iz grafa Gozdarskega inštituta Slovenije (slika 1). In zato se izvoz okroglega lesa hitro manjša, povečuje pa se uvoz.

Zato je povsem mogoče, da bo leto 2021 prvo leto po osamosvojitvi Slovenije, ko bo uvoz hlodovine iglavcev večji kot izvoz. Zaenkrat je še največji višek okroglega lesa pri manjvrednem lesu listavcev, zato Direktorat za lesarstvo išče možnosti za postavitev tovarne ivernih plošč v Sloveniji, in pri najkvalitetnejših hlodih, ki jih bo lahko porabila predvsem okrepljena pohištvena industrija.

Slika 2: Izvoz, uvoz in zunanjetrgovinska bilanca gozdnih lesnih sortimentov v Sloveniji v obdobju 2011–2020 (vir: Statistični urad RS, 2021)
Slika 2: Izvoz, uvoz in zunanjetrgovinska bilanca gozdnih lesnih sortimentov v Sloveniji v obdobju 2011–2020 (vir: Statistični urad RS, 2021)

V državnih gozdovih se vsako leto poseka ves odkazan les, v zasebnih gozdovih pa je ta delež bistveno premajhen. A o nujnosti povečanju poseka v zasebnih gozdovih se govori že leta, premaknilo pa se je bore malo. Zato hitro povečanje tudi sedaj ni verjetno. Obstaja pa še druga nevarnost, ki se je kazala že zadnji dve leti, z vojno v Ukrajini se še stopnjuje, to je globalno povečanje povpraševanja po lesu. Zagotoviti posek vsaj 6 do 7 mio. m³/ leto in narediti čim več, da bi se čim več lesa predelalo v Sloveniji, postaja tako prioritetna panožna naloga.

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija
iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Sofinanciranje spletne strani je bilo pridobljeno preko Vavčerja za digitalni marketing.