Nova zakonodaja za dekarbonizacijo plinovodnih omrežij - EOL 164/165

Nova zakonodaja za dekarbonizacijo plinovodnih omrežij - EOL 164/165

GIZ DZP

Promocija

Skladno s slovenskimi in cilji EU glede izpustov in uporabe obnovljivih virov energije prinaša nova slovenska zakonodaja usmeritve tudi za plinovodna omrežja. Zakon o oskrbi s plini, ki je trenutno v postopku sprejemanja v Državnem zboru, in Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije, ki je bil sprejet julija, narekujeta, da se bo moral plinski sistem nujno dekarbonizirati. Tehnično to pomeni primešavanje obnovljivih in nizkoogljičnih plinov ter vodika v prenosni in distribucijski plinski sistem. Na tem področju je Slovenija v zadnje pol leta naredila izredno velik korak naprej. Kaj prinašata oba zakona s področja dekarbonizacije plinovodnih omrežij, pa predstavljamo.

1. Zakon o oskrbi s plini

1.1 Namen zakona

Namen zakona je zagotoviti konkurenčno, varno, zanesljivo in dostopno oskrbo s plini ob upoštevanju načel trajnostnega razvoja in vzpostaviti celovite konkurenčne, prožne, pravične in pregledne trge s plini ob upoštevanju pomembne vloge zemeljskega plina kot prehodnega energenta pri prehodu v brezogljično gospodarstvo. Zakon na novo uvaja cilj omogočanje dekarbonizacije oskrbe s plinom.

1.2 Področje uporabe zakona

V Energetskem zakonu je bilo področje uporabe plinskih poglavij omejeno na zemeljski plin. Ena izmed ključnih novosti, ki jih prinaša Zakon o oskrbi s plini, je, da se področje uporabe zakona razširja na vse pline, ki se prenašajo po plinovodnih omrežjih, vključno z vodikom. Zaradi tega ne moremo več govoriti zgolj o zemeljskem plinu, ampak o zmesi plinov obnovljivega in fosilnega izvora, katerega pretežni delež je metan.

1.3 Načrt prilagoditve sistema za prevzem in prenos plinov obnovljivega izvora ter vodika

Zakon od operaterjev sistema zahteva, da pripravijo načrt prilagoditve sistema za prevzem in prenos oziroma distribucijo plinov obnovljivega ali nefosilnega izvora ter vodika.

Načrt prilagoditve sistema za prevzem in transport plinov obnovljivega in neobnovljivega izvora, vključno z vodikom, je nujna nova naloga operaterjev, da bodo pripravljeni in bodo omogočali prevzem obnovljivih plinov in vodika v sistem. V okviru te naloge bodo operaterji analizirali verjetnost prevzema obnovljivih plinov ali vodika v svoje omrežje in podrobno tehnično analizirali, kaj je za primešavanje teh plinov potrebno pripraviti v sistemu.

Zakon ne določa deleža obnovljivih plinov in vodika, ki bi se lahko primešaval v sistem. Analiza operaterjev mora torej temeljiti na deležih, ki jih operater predvidi glede na analizirane potenciale v okolici svojega sistema in glede na predvidene količine teh plinov v prenosnem sistemu.

Na osnovi analiz bodo operaterji pripravili ukrepe, ki jih je potrebno izvesti za pripravo sistema za prevzem obnovljivih plinov in vodika. Ukrepi in potrebni viri zanje bodo predstavljeni v obliki, ki jo bo določila Agencija za energijo.

1.4 Prevzem plina v sistem od proizvajalca

Zaradi pričakovanega prevzema plina tudi v distribucijsko omrežje zakon določa splošna pravila za prevzem plina. Operater sistema, v čigar sistem se prevzema plin, določa parametre za plin, ki ga lahko prevzame v sistem. Pri vsakem prevzemu plina od proizvajalcev je potrebno meriti tako količino plina kot kvaliteto plina. Pri tem mora proizvajalec omogočati operaterju izvedbo meritev in prenos podatkov tudi z zagotavljanjem potrebnih dostopov do objektov, priključkov za potrebno električno napajanje itd. Podatke o prevzemu plina operater sistema brezplačno deli proizvajalcu, dobavitelju, ki od njega odkupuje plin, in operaterju prenosnega sistema.

2. Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije

V mesecu juliju 2021 je bil sprejet Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije. Zakon med drugim ureja izvajanje politike države in občin na področju rabe obnovljivih virov energije, določa zavezujoči cilj za delež energije iz obnovljivih virov v bruto končni porabi v Republiki Sloveniji ter ukrepe za doseganje tega cilja in načine njihovega financiranja.

2.1 Deklaracija za napravo in potrdilo o izvoru

Zakon definira, na kakšen način se identificira energijo iz obnovljivih virov. Identifikacija zahteva dva dokumenta – deklaracijo proizvodne naprave in potrdilo o izvoru.

Zakon na novo uvaja deklaracijo za napravo za proizvodnjo plinastih goriv iz obnovljivih virov energije, za proizvodnjo pogonskih plinastih biogoriv in za vodikovo proizvodno napravo. Deklaracija za napravo je odločba, ki jo izda Agencija za energijo proizvajalcu, ki je lastnik ali upravljavec naprave, za posamezno napravo za proizvodnjo energije ali energenta za končno porabo.

Drugi dokument je potrdilo o izvoru, ki je v elektronski obliki in omogoča proizvajalcem ter dobaviteljem, da dokažejo, iz katerega energetskega vira, v kateri napravi in kako je proizvedena energija ali energent, ki so ga proizvedli oziroma dobavili. Potrdilo o izvoru lahko pridobi proizvajalec za energijo ali energent, proizveden v napravi, ki ima veljavno deklaracijo. Potrdilo o izvoru energije je standardne velikosti 1 MWh.

 

2.2 Podpore za proizvodnjo energije oziroma goriv

Zakon uvaja podpore za proizvodnjo plinastih goriv. Če stroški proizvodnje plinastih goriv vključno z normalnim tržnim donosom na vložena sredstva presegajo ceno energije, ki jo je za tovrstno energijo mogoče doseči na trgu, se proizvajalcem lahko dodelijo podpore. Podpore se lahko namenijo za:

 • naprave, ki izkoriščajo obnovljive vire energije za proizvodnjo plinastih goriv;

 • vodikove proizvodne naprave;

 • naprave, ki izkoriščajo energijo iz obnovljivih virov za proizvodnjo pogonskih plinastih biogoriv.

Zakon o oskrbi s plini predvideva prilagoditev plinovodnega omrežja za prenos in distribucijo obnovljivih plinov ter tudi določa pravila glede priključitve proizvajalcev obnovljivih plinov na plinovodno omrežje in pravila glede prevzema tega obnovljivega plina v plinovodno omrežje. Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije pa omogoča finančno spodbujanje proizvodnje plinastih goriv, kot je na primer biometan. Oba zakona s tem dajeta dobro zakonsko osnovo za dekarbonizacijo plinskega sistema. Dekarbonizacija plinovodnega sistema pa ima veliko širši pomen, saj je s tem zagotovljen tudi mehek in najlažji način za dekarbonizacijo plinskih uporabnikov, kot so stavbe, industrija, promet. V stavbah tako ne bo treba menjati ogrevalnih sistemov, ampak se bo spremenil samo vir napajanja. V plinovodno omrežje se bo začel dodajati obnovljiv plin, katerega delež se bo postopoma večal. S tem se bodo stavbe postopoma dekarbonizirale. Odjemalci zaradi tega niti ne bodo opazili spremembe.

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija
iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Sofinanciranje spletne strani je bilo pridobljeno preko Vavčerja za digitalni marketing.