Izdelki iz lesa ključni za prehod v nizkoogljičnost - EOL 164/165

Izdelki iz lesa ključni za prehod v nizkoogljičnost - EOL 164/165

Spletna konferenca o trajnostni rabi lesa

Velik je pomen lesnih izdelkov iz slovenskega lesa za razogljičenje, a premalo upoštevan v praksi, so poudarili številni govorci na spletni konferenci z naslovom Trajnostna raba lesa in priložnosti panoge. Pripravila ga je Akademija Zelena Slovenija v sodelovanju z MGRT, Direktoratom za lesarstvo in Javno agencijo SPIRIT ob izidu priročnika Trajnostna raba lesa. Doslej se je les preveč uporabljal za energetske namene, za prihodnji razvoj lesnopredelovalne panoge pa je nujno povečanje predelave okroglega lesa. Lesni izdelki so dobili svoje mesto tudi v dokumentu Pripravljeni na 55.

Državni sekretar na MGRT Andrej Čuš je izpostavil strateško usmeritev države k uporabi slovenskega lesa za izdelke z višjo dodano vrednostjo, kar pomeni odmik od dosedanje prakse, ko se les prepogosto uporablja v energetske namene. Generalni direktor Direktorata za lesarstvo Danilo Anton Ranc je predstavil trenutno stanje lesnopredelovalne panoge. Leta 2020 je bilo v Sloveniji več kot tisoč podjetij in okoli 1.500 samostojnih podjetnikov iz lesnopredelovalne in pohištvene industrije. Skupaj so ustvarili okoli 1,5 milijarde evrov prihodkov od prodaje in zaposlovali skoraj 13 tisoč oseb.

Razveseljivo je, da lesna industrija v zadnjem desetletju beleži pozitivne trende. Število podjetij se je povečalo za 15 %, prihodki od prodaje za 30 %, dodana vrednost na zaposlenega za 80 % in dobiček podjetij za kar 200 %.

Za prihodnji razvoj lesnopredelovalne industrije je pomembno, da je našla svoj prostor v novi Slovenski industrijski strategiji 2021-2030. V njej so postavljeni naslednji strateški cilji: povečanje predelanega okroglega lesa v Sloveniji za neenergetsko rabo na 3 mio m³ letno, 30-odstotni delež lesa v vseh novih javnih stavbah, razvoj novih načinov uporabe lesa, povečanje števila zaposlenih v panogah, povezanih z lesom in povečanje prodajne realizacije v lesni industriji na 2,5 milijarde evrov letno.

Za razvoj lesne industrije bo v prihodnje namenjenih okoli 70 mio evrov sredstev. Od tega v okviru Načrta za okrevanje in odpornost za dvig zmogljivosti za industrijsko predelavo lesa okoli 28 mio evrov nepovratnih sredstev in v okviru nove finančne perspektive okoli 40 mio evrov. Razpisi bodo objavljeni predvidoma v začetku prihodnjega leta.

Pomen lesenih izdelkov z vidika skladiščenja ogljika je v okviru celotnega zakonodajnega predloga Pripravljeni na 55 predstavila mag. Vanesa Čanji iz podjetja Fit media / Zelena Slovenija. V predlogu uredbe o rabi zemljišč, spremembi rabe zemljišč in gozdarstvu je predlagana določitev ciljne vrednosti EU za neto odvzem toplogrednih plinov v sektorju rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v višini 310 milijonov ton eq CO₂ do leta 2030. Pridobljeni lesni sortimenti v EU predstavljajo aktivni neto ponor ogljika v višini približno –40 Mt CO₂e/leto. Leseni izdelki ustvarjajo tudi koristi za podnebje z učinkom nadomestitve materialov, za katerega se vrednosti gibljejo od 18 do –43 Mt CO₂e/leto. Med pomembnimi vidiki razogljičenja so trajnostno proizvedeni lesni proizvodi z dolgo življenjsko dobo, ki prispevajo k doseganju podnebne nevtralnosti tako z vidika skladiščenja ogljika kot nadomeščanja materialov na osnovi fosilnih goriv.

Barbara Šubic iz M Sora d.d. je predstavila ponovno uporabo lesenih izdelkov v modelu krožnega gospodarstva. Nataša Teraž Krois iz Lumar ID, d.o.o. je na primeru njihovega podjetja predstavila razvoj trajnostne blagovne znamke za bivanje brez emisij. Jurij Dobrila iz Društva oblikovalcev Slovenije se je dotaknil t. i. »design thinkinga« v lesni in pohištveni industriji.

Dobre prakse z odmevnimi mednarodnimi razsežnostmi so predstavili Maruša Šeme iz Riko Hiše, d.o.o. (gradnjo prestižnih lesenih vil na degradiranem območju v Angliji), Franc Tolar iz Alples, d.d. (leseno Mladinsko-otroško sobo Magnet, ki ima v leseni konstrukciji vgrajen »anti sevalnik« za telefon, da so otroci ponoči varni pred sevanjem), Breda Kušar in Maša Kosjek iz Marles hiše, d.o.o. (lepe dizajne lesenih oken) in dr. Bruno Dujič iz CBD, d.o.o. (dva zelo aktualna projekta gradnje iz leseno križno lepljenih (X-Lam) CLT ploskovnih elementov na primeru bloka v Medlogu in konstrukcije na Expo v Dubaju). Konferenco sta zaključila Gašper Premože, ki oblikuje vrsto izdelkov iz lesa, od unikatnih omar do kuhalnic, in Natja Jankovič iz podjetja Logotowood, ki izdeluje lesene umivalnike.

Poleg strokovnjakov iz podjetij in institucij se je spletne konference kot del učnega programa udeležilo veliko število dijakov in študentov iz različnih šol in univerz, med drugim srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja, Šolski center Celje, Šolski center Škofja Loka, Biotehniška fakulteta itd. To je dobra spodbuda za nadaljnje sodelovanje gospodarstva in izobraževalnih ustanov ter razvoja kadrov, ki bodo trajnostno usmerjeni in bodo znali v lesni panogi najti priložnost. Posnetek spletne konferenca je brezplačno na voljo na strani www.zelenaslovenija.si.

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija
iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Sofinanciranje spletne strani je bilo pridobljeno preko Vavčerja za digitalni marketing.