Investitorji preredko zahtevajo uporabo recikliranih materialov - EOL 164/165

Investitorji preredko zahtevajo uporabo recikliranih materialov - EOL 164/165

Gradbeništvo in sveženj Pripravljeni na 55

Jože Volfand

Največji izziv je še vedno prenesti trajnost, okoljske vidike gradbeništva, v prakso. Nekatera podjetja, predvsem tista, ki delujejo v tujini, že razumejo pomen npr. okoljskih deklaracij proizvodov na osnovi življenjskega ciklusa. V Sloveniji pa investitorji pri gradnji žal še vedno redko zahtevajo uporabo recikliranih materialov ali okoljske deklaracije, odgovarja na vprašanje o trajnostnem poslovnem modelu gradbeništva doc. dr. Aleš Žnidarič, direktor Zavoda za gradbeništvo. Nove rešitve se pri gradnji in prenovi stavbnega fonda prepočasi uveljavljajo v praksi. Za razvoj in poslovanje ZAG pa sta pomembna dva dogodka. V Mariboru so odprli novo poslovno enoto, v Obrtno industrijski coni v Logatcu pa gradijo nov Požarni laboratorij, ki bo edini v tem delu Evrope.

Aleš Žnidarič
Aleš Žnidarič

Zakonodajni paket EK Pripravljeni na 55 prinaša več novosti in ukrepov, s katerimi naj bi zmanjšali izpuste toplogrednih plinov. Med drugim zelo različna mnenja povzroča uvedba trgovanja z emisijami tudi za stavbe in promet.

Emisijski kuponi bodo podražili vire energije, ki bodo pridobljeni iz ogljično problematičnih surovin. To bo posledično povečalo stroške gradnje in obratovanja stavb, po drugi strani pa bo povečalo ekonomičnost investicij v izboljšanje učinkovitosti stavb in proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov na samih stavbah, mislim na elektrarne za samooskrbo.

A kaj lahko takšen ukrep pomeni za gradbeništvo, če želi postati bolj trajnostno, pri čemer je integralno projektiranje temeljni element trajnostne gradnje?

Stavbe bodo morale biti zgrajene iz materialov, ki imajo čim manjši ogljični odtis, npr. iz lesa, in iz lokalne proizvodnje, saj tudi transport povečuje ogljični odtis. Poleg tega bodo morale biti ogljično nevtralne v času obratovanja in grajene z veliko izolacije iz naravnih materialov. Prav tako bo potrebno vgraditi vračalnike toplega zraka, notranji prostor bo moral biti napolnjen z gospodinjskimi aparati z velikim izkoristkom energije. Nujno bo naravno osvetljevanje in pasivno ogrevanje, pa še proizvodnja elektrike v fotovoltaičnih elektrarnah.

Ali se na trgu kaže povpraševanje po izračunih ogljičnega odtisa za večje stavbne komplekse?

Proizvajalci gradbenih izdelkov, elementov in materialov se vedno bolj obračajo na nas s prošnjo po izdelavi analiz življenjskega cikla (LCA), ki jih poročamo v evropsko standardiziranem dokumentu Okoljska deklaracija proizvoda (EPD – Environmental Product Declaration). Vedno več ljudi namreč razume, da ne gre le za ogljični odtis, temveč tudi za globalno segrevanje, ki ga povzročajo različni toplogredni plini. Poleg tega vrednotimo standardiziran seznam parametrov, kjer stremimo k celostnim izboljšavam z okoljskega vidika.

Ali spremljate še kaj drugega?

Poleg globalnega segrevanja nas zanimajo na primer tudi zakisovanje, tanjšanje ozona, presežna hranila v vodah, raba virov, ravnanje z odpadki itd. Pri proizvajalcih z veseljem opažamo, da se s porastom rabe BIM, to je informacijsko modeliranje gradenj, pristopa k projektiranju, lažje se izračuna in interpretira LCA analize celotnih stavb. Opažamo še, da se investitorji vprašajo, kakšne okoljske odtise bi povzročili v primeru različnih možnih projektnih rešitev.

Projekti v klimatsko nevtralni Evropi, torej tudi Sloveniji, še posebej glede na načrte, kaj načrtuje NEPN do leta 2030, zahtevajo od celotne verige v gradbeništvu, predvsem pa od investitorjev, projektantov, arhitektov, premišljene pristope h gradnji. Kakšno mesto v gradbeni verigi zaseda ZAG in kaj lahko prispeva k pospešitvi trajnostne gradnje in prenove stavbnega fonda? Kaj je značilnost slovenskega trga na področju gradbeništva?

Na ZAG s svojim znanjem in izkušnjami proizvajalcem pomagamo razvijati in optimizirati proizvode ter analizirati njihove okoljske emisije. Svetujemo, kako jih zmanjšati. Veliko naših raziskav in strokovnega dela je usmerjenih v možnosti predelave oz. ponovne rabe gradbenih materialov po koncu njihove življenjske dobe, s čimer pomembno podpiramo vpeljavo krožnega gospodarstva v gradbenem sektorju. S tem na ZAG pripomoremo k zmanjšanju okoljskih vplivov stavb v vseh fazah njihovega življenjskega cikla in k trajnostnemu razvoju te panoge. V večini naših raziskovalnih projektov se ukvarjamo s problematiko trajnostne gradnje in prenove stavbnega fonda. Vendar opažamo, da se rešitve razmeroma počasi implementirajo v praksi. Tudi na tem segmentu smo aktivni, saj delujemo v koraku s časom tako na področju digitalizacije, 3D tiskanja in informatizacije gradbeništva.

To je še posebej pomembno zdaj, ko gradbeni sektor postopoma doživlja razcvet hkrati z rastjo BDP. Obenem pa je pred izzivom, kako prenoviti poslovni model, v katerem postaja življenjski cikel stavbe temeljno pravilo gradnje. Kaj je za panogo največji izziv in s tem tudi za strokovno in raziskovalno inštitucijo, kakor je vaša – kako s trajnostnim pristopom okrepiti konkurenčnost, učinkovito rabo virov in odpadkov, energetsko učinkovitost, digitalizacijo, upoštevanje podnebnih sprememb?

Največji izziv je še vedno prenesti trajnostnost, okoljske vidike gradbeništva, v prakso. Nekatera podjetja, predvsem tista, ki delujejo v tujini, že razumejo pomen npr. okoljskih deklaracij proizvodov na osnovi analize življenjskega ciklusa. V Sloveniji investitorji pri gradnji žal še vedno redko zahtevajo uporabo recikliranih materialov ali okoljske deklaracije. Po drugi strani delujejo modeli z recikliranimi materiali, ki so tudi finančno vzdržni, predvsem na strani ponudbe, mislim na imetnike odpadkov. Recikliranje v lokalnem okolju je običajno bolj finančno in okoljsko vzdržno kot odlaganje ali dolgi transporti odpadkov po Evropi do končnega uporabnika.

Kaj je rešitev?

Okrepiti moramo vključevanje okoljskih zahtev pri gradnji. Dodatni izziv predstavlja uporaba recikliranih materialov v gradbeništvu. V Sloveniji imamo v primerjavi s tujino zelo stroge kriterije za končanje statusa odpadkov. Ne gre le za mejne vrednosti posameznih elementov, ki so ponekod za petkrat višje kot npr. v Avstriji, ampak tudi za pogostost testiranja.

Omenili ste uporabo recikliranih materialov. Zgradbe so banke materialov in digitalni list materialov naj bi pomagal gradbeništvu v prehodu v krožno gospodarstvo. V vaših laboratorijih preučujete in raziskujete gradbene materiale. Kateri materiali najbolj ustrezajo gradnji z manj izpusti TGP in zakaj še vedno preskromna uporaba reciklatov v gradnji? Kaj kažejo mednarodne raziskave o uporabi sekundarnih surovin, če to primerjate s trgom v Sloveniji?

Objekti, stavbe ali infrastrukturni objekti, so banke materialov, ki imajo svojo življenje in vpliv na okolje v času življenje. Digitalizacija in digitalni potni listi materialov, ki se vključujejo v digitalne informacije sisteme zgradb ali infrastrukture, nam olajšajo načrtovanje, gradnjo, vzdrževanje ter tudi načrtovanje s ponovno uporabo ob koncu življenjske dobe objekta. V naših laboratorijih se ukvarjamo z informacijskim modeliranjem objektov in z izračunom okoljskih, finančnih in družbenih vplivov gradbenih materialov in proizvodov. Ni vedno nujno, da imajo reciklirani materiali absolutno boljši vpliv na okolje, ker je lahko za njihovo recikliranje npr. potrebno več energije. Zato je vedno potrebno izbrati najbolj ustrezno predelavo odpadkov.

Torej ustrezno tehnologijo?

Velikokrat so najboljše tehnologije predelave tiste, ki so dovolj robustne, s podobno opremo, kot jo gradbeniki že poznajo, in kjer se lahko uporabi velika količina sekundarnih surovin. Ne smemo pozabiti, da bo gradbeništvo vedno potrebovalo surovine. Napovedi, npr. OECD iz leta 2021 za leto 2060 kaže, da se bo potreba po surovinah zlasti v gradbeništvu do takrat podvojila in da bo šele po letu 2030 pričela rasti uporaba sekundarnih surovin. Želeli bi si, da bi se to zgodilo že prej.

Sodelujete v več mednacionalnih projektih. Ali se usmeritev v trajnostno gradbeništvo, v uvajanje novih materialov in tehnologij kaže v razpisih za sredstva, ki jih potrebujete za razvojno in raziskovalno delo?

Vsekakor. Tematika tega desetletja v Evropski uniji je Zeleni dogovor in eden izmed pomembnih stebrov zelenega dogovora je krožno gospodarstvo. Glede na hitrost rasti ogljičnega odtisa je naravno, da iščemo rešitve na tem področju. Po drugi strani je eden izmed stebrov zelenega dogovora tudi prenova stavb, kjer prevladuje prenova z večjo energetsko učinkovitostjo. Želeli bi si, da bi se ta stebra še bolj povezala, torej ne samo energetska prenova, ampak tudi prenova z bolj učinkovitimi snovnimi tokovi. Na ZAGu si bomo tudi v skladu z našim poslanstvom v prihodnje še bolj prizadevali za trajnostno gradbeništvo, ki vključuje poleg energetske učinkovitosti, uporabo sekundarnih surovin in kvantifikacije okoljskih vplivov, tudi uporabo okoljskih tehnologij za obnovo degradiranih območij, za čistejšo vodo in zrak. Ne samo v povezavi z objekti, ampak tudi geografsko širšimi enotami, soseskami in mesti.

Koliko sredstev pridobite na tujih trgih, koliko v Sloveniji?

V zadnjih petih letih je ZAG uspešno pridobival sredstva za raziskave tako na domačih kot tujih razpisih. Vključeni smo bili v nekaj pomembnih projektov v okviru razpisov Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike 2014-2020 (TIGR4smart, NMP Cel.Krog, MARTINA, EVA4green in WOOLF), in v izvajanje 7 projektov Raziskovalci na začetku kariere. Uspešno pridobivamo sredstva ARRS za izvajanje raziskovalnih programov in projektov. V mednarodnem okolju smo trenutno koordinator dveh projektov v okviru Obzorij 2020 (CINDERELA in FRISSBE), opazen del sredstev pridobimo iz sheme EIT RawMaterials in programa LIFE. Na letni ravni skoraj polovico prihodkov ZAG predstavlja raziskovalna dejavnost, ki je usmerjena v različne vidike gradbeništva.

In kakšna je odzivnost v podjetjih za vaše raziskovalne projekte?

ZAG je zaradi svojih storitev, kot sta testiranje in certificiranje, tradicionalno povezan z gospodarstvom, hkrati pa so naše raziskave vedno usmerjene k potrebam trga. Vedno bolj se usmerjamo k razvoju in testiranju pilotnih postrojenj za nove tehnologije in materiale. S podjetji v projektih veliko sodelujemo in skupaj prenašamo nova znanja iz laboratorija do in-situ testiranj ter preko certificiranja in pomoči pri postavitvi pilotnih proizvodenj na trg. Imamo tudi znanja, s katerimi pomagamo pri vzpostavitvi poslovnih modelov. Smo ustanovitelji več vozlišč, kot so npr. nacionalno vozlišče za surovine (EIT Surovine - Regionalni center ADRIA) ali mobilnost (EIT Urbana mobilnost – RIS Hub Slovenija), kjer daje pomemben poudarek razvoju podjetništvu.

ZAG na območju Logatca v Obrtno industrijski coni v Logatcu gradi nov Požarni laboratorij, ki bo edini v tem delu Evrope in bo odprt v letu 2022. Zakaj ste se odločili za to naložbo, kaj pomeni za strokovno in raziskovalno delo zavoda, za vaše poslovanje in kako boste projekt sfinancirali?

Za novo naložbo »Izgradnjo Požarnega laboratorija« se je ZAG odločil, da bi izboljšal pogoje dela že obstoječega Požarnega laboratorija, ki trenutno deluje v Gameljnah. Z novogradnjo ter novo raziskovalno opremo bomo partnerjem z raziskovalnega in gospodarskega področja nudili povsem drug nivo storitev. Posledično bodo tudi novim naročnikom z večjimi zahtevami omogočene kakovostne raziskave in možnost razvoja novih produktov z visoko dodano vrednostjo. Nakup nove raziskovalne opreme bo imel tudi pomembno vlogo pri izobraževanju kadrov. Večja nova oprema je delno sofinancirana iz Obzorij 2020, iz projekta InnoRenew CoE, in sredstev ARRS, stavba pa iz sredstev ZAG ter MIZŠ.

Nedavno ste v Dobrovcih odprli novo Poslovno enoto Maribor. Gre predvsem za poslovno odločitev?

Gre za poslovno in strateško odločitev. Omeniti moram, da je je imel ZAG poslovno enoto v Mariboru že od leta 1972, v zadnjih letih pa se je pokazala potreba po večjih prostorih in laboratorijih. Novi objekt ima 480 kvadratnih metrov neto uporabnih površin ter 12 parkirnih prostorov. V sodobno opremljenih pisarnah je trenutno prostora za 10 zaposlenih, celotna spodnja etaža je namenjena laboratorijem. Bistvene izboljšave na novi lokaciji, ki bodo omogočile dvig ravni raziskovalne dejavnosti in povečanje prepoznavnosti ZAG v vzhodni kohezijski regiji, so boljši pogoji za zaposlene, ustrezna IT infrastruktura in možnost nadaljnjega razvoja.

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija
iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Sofinanciranje spletne strani je bilo pridobljeno preko Vavčerja za digitalni marketing.