Edini z izdelki brez gensko spremenjenih organizmov - EOL 164/165

Edini z izdelki brez gensko spremenjenih organizmov - EOL 164/165

Mlekarna in razvoj

J. V.

Ekološko mleko in izdelki iz njega so na slovenskem trgu že nekaj let. Zato so potrošniki o tem že zelo dobro seznanjeni. Drugačna je slika pri senenem mleku in izdelkih iz senenega mleka, ker so na našem trgu relativna novost, predstavlja proizvodni program Mlekarne Celeia, ki je največja sirarna v Sloveniji, direktor Vinko But. A ko navaja njihove konkurenčne prednosti, najbolj poudarja, da mleko odkupujejo samo od slovenskih kmetov in da so edina mlekarna v Sloveniji z izdelki brez uporabe gensko spremenjenih organizmov. Vinko But je postal glavni menedžer, ko Mlekarni Celeia ni bilo lahko. Zdaj investirajo, predvsem pa na sveženj ukrepov Pripravljeni na 55 že odgovarjajo z rešitvami, pri čemer je prav embalaža največji izziv.

Vinko But
Vinko But

Mlekarno ste prevzeli v času finančne negotovosti, v rdečih številkah. Po dveh letih in pol poslujete stabilno. Kaj bo pokazala bilanca, s katerimi ukrepi ste izboljšali poslovanje in kaj je letos najbolj vplivalo na poslovanje?

Ob nastopu sem vedel, da Mlekarne Celeia ne moremo prilagoditi novi tržni realnosti čez noč. Smo velik sistem, ki sam po sebi potrebuje kar nekaj časa, da se prilagodi, da se prilagodijo tehnologija, procesi in ljudje. Zato smo si zadali program v treh točkah - stroškovna optimizacija, razvoj marketinga in prodaje ter strateški razvoj. Prvo točko smo uspešno zaključili, kar se je pokazalo tudi v bilanci za leto 2020. Sedaj izvajamo drugo točko programa. Je bolj zahtevna, saj vpliva tako na stroškovno kot tudi na prihodkovno stran.

In čas vam ni naklonjen.

Res je, imamo malo smole, saj vse aktivnosti potekajo v času COVID krize. Najzahtevnejša bo tretja točka. Vključuje tudi tehnološko prenovo mlekarne. Z letošnjo zamenjavo sirarskih kotlov smo to fazo že začeli, vendar bo pot še dolga, saj zahteva večja investicijska vlaganja.

A stroški naraščajo tudi pri prireji mleka. Zaradi višjih cen energije, fitofarmacevtskih sredstev in drugega. Poslovanje je dražje. Kako bo to vplivalo na odkupne cene mleka in na cene vašega mleka, jogurtov in sirov?

Vsaka sprememba v nabavnih cenah surovin, embalaže ali energije vpliva na vse sodelujoče v verigi. Tako, kot se dražijo surovine, ki jih uporabljajo v pridelavi, se dražijo tudi surovine, ki jih mi uporabljamo pri predelavi. Pri tem največji strošek izdelka predstavlja mleko. Razlika med kmeti, ki pridelajo mleko, in nami, ki ga predelamo v končni izdelek, je v tem, da se cene mleka spreminjajo na mesečni osnovi, medtem ko se cene izdelkov ne spreminjajo tako pogosto. So vedno stvar dogovorov, pogajanja s trgovci, kar pa se vedno zavleče. Zaradi tega lahko rečem, da je naša pozicija v tej verigi najslabša.

Ali je morda prednost, da je mlekarna v rokah kmetijskih zadrug, torej proizvajalcev mleka. Kako ste uspešni pri sklepanju dogovorov o odkupni ceni mleka, saj morate hkrati upoštevati položaj kmeta in razvoj podjetja, ki si mora na trgu zagotavljati konkurenčni položaj. Na trgovskih policah je huda gneča s ponudbo mlečnih izdelkov, zlasti s siri. Kaj je torej vaša konkurenčna prednost, med drugim tudi zlate medalje na Agri? Lokalna pridelava?

Res je, zadruge, ki so naši lastniki, so hkrati tudi dobavitelji mleka. Sodelovanje je včasih kar zahtevno, saj isti ljudje sedijo v nadzornem svetu in se pogajajo za ceno mleka. Ni jim lahko, ko so na nadzornem svetu odgovorni za poslovanje mlekarne, na sestanku, ki je namenjen pogajanju za ceno mleka, pa so odgovorni za poslovanje zadruge in zastopanje interesov njihovih rejcev. Kljub temu takšen sistem deluje.

Kako deluje?

Mleko odkupujemo izključno od slovenskih kmetov. Tega bi se morali kupci bolj zavedati. Prav poreklo izdelka je tisto, kar je izjemno pomembno pri odločitvi za nakup izdelka. Druga konkurenčna prednost je, da nam naše zadruge dobavljajo mleko, ki je pridelano brez uporabe gensko spremenjenih organizmov v prehrani živali. Tako smo edina mlekarna v Sloveniji, ki ima na vseh izdelkih certifikat »pridelano in predelano brez uporabe gensko spremenjenih organizmov«.

A to ni vaš edini certifikat?

Ne. Imamo tudi certifikat Izbrana kakovost Slovenija, ki dokazuje, da so naši izdelki pridelani in predelani v Sloveniji. Smo tudi ena redkih sirarn, ki proizvaja sire brez dodanih konzervansov, zato naši siri nosijo tudi certifikat »višja kakovost«.

Še posebej pa smo ponosni na naš Seneni sir, ki je narejen iz senenega mleka. To pomeni, da se krave prehranjujejo na tradicionalen način, se pasejo, jedo seno in žita. S tem se veliko naredi za dobrobit živali, obenem pa se takšen način prehranjevanja izraža tudi v okusu izdelkov.

Položaj na trgu si utrjujete z naložbo v obnovo sirarne oziroma sirarskih kotlov. To je srce sirarne, z naložbo pa uresničujete napovedan naložbeni cikel do leta 2025. Kaj je rdeča nit razvojne strategije? Se boste še bolj specializirali v proizvodnjo sirov in posebnih vrst jogurtov?

Naša mlekarna ima največjo sirarno v Sloveniji in največja domača sirarna nameravamo ostati tudi v prihodnosti. Zato bo en del razvoja usmerjen k večanju asortimana sirov, še posebej sirov s karakterjem in z višjo dodano vrednostjo. Drugi pomemben del so fermentirani izdelki, jogurti. Tudi pri jogurtih bomo širili asortiman z izdelki, ki sledijo potrošniškim trendom.

Omenili ste še nekatere ekološke oziroma povsem nove proizvode. Ekološko mleko, mleko iz senene prireje in seneni sir. Prav seneni sir še posebej zahteva sledljivost krmil oziroma kakovost krme, ki je pogoj za seneni sir. Potrošniki vedo, kakšne so prednosti vaših novih proizvodov? Izvoz?

Ekološko mleko in izdelki iz njega so na slovenskem trgu že kar nekaj let. Zato so potrošniki o tem že zelo dobro seznanjeni. Drugačna pa je slika pri senenem mleku in izdelkih iz senenega mleka, ker so na našem trgu relativna novost. Naloga vseh pridelovalcev in predelovalcev senenega mleka in izdelkov je, da o tem seznanimo, izobrazimo potrošnike.

Kako?

Med drugim je ustanovljen tudi Zavod Seneno, ki ima tri glavne naloge. Zagotoviti obstoj in razvoj kmetij na območjih z omejenimi možnostmi delovanja. Mislim predvsem na gorske kmetije. Povečati je potrebno pridelavo in predelavo senenega mleka in mesa ter narediti seneno mleko in meso kot prepoznavni živili višje kakovosti. Zavedamo se, da nas čaka kar nekaj let intenzivnega komuniciranja, da bo poznavanje senenega mleka in izdelkov prišlo na raven poznavanja ekoloških izdelkov. Zunaj seneni sir kupci dobro poznajo.

Živilsko-predelovalno industrijo zelo naslavlja podnebna kriza, še posebej, kar zadeva izpuste toplogrednih plinov. Kaj pred vas postavlja sveženj ukrepov Pripravljeni na 55?

Za našo industrijo predstavlja zares velik izziv. Nanaša se predvsem na embalažo in porabo energentov. Pri porabi količine energentov oziroma pri uporabi različnih virov energentov je odgovor relativno enostaven. Trenutno tehnologijo v naši parni kotlovnici bomo zamenjali s tehnologijo, ki omogoča večjo učinkovitost. Druga smer je postavitev sončne elektrarne, ki bo omogočala manjšo porabo elektrike pridobljene iz fosilnih goriv. Tretja je nadgradnja čistilne naprave.

Pri embalaži bo težje.

Da, pri embalaži so rešitve mnogo bolj kompleksne. Razlog je znan. Cenovno sprejemljivih rešitev, ki jih potrebujejo izdelki nizkih vrednosti in v kategorijah, kjer so potrošniki zelo cenovno občutljivi, v tem trenutku ni. Pri tistih izdelkih, kjer lahko dosežemo nekaj višjo prodajno ceno, pa to že izvajamo. Plastično embalažo zamenjujemo s papirnato.

Tudi skrb za vire postaja stalnica v poslovanju. Za koliko ste v zadnjih treh letih zmanjšali porabo vode, energije in kaj ste dosegli pri zmanjšanju odpadkov? Katere eko rešitve sprejemate pri embalaži?

V zadnjih treh letih smo zmanjšali porabo vode in energije za nekaj več kot 2 % na leto. Ravno tako zmanjšujemo količine odpadkov. Kar se tiče EKO rešitev pri embalaži, smo že leta 2010 uvedli določen del lončkov za fermentirane mlečne izdelke. Ti imajo zaradi kartonske dekoracije, gre za kartonski ovoj okrog lončka, za do 40 % zmanjšan delež plastike v lončku. Kartonski ovoj je odstranljiv in ga potrošnik po uporabi loči iz lončka. Vsak del embalaže lahko odvrže v zabojnike za zbiranje odpadkov. To je tip embalaže, ki ga imamo na izdelkih višje dodane vrednosti.

Kako pa je pri plastenkah?

Pri plastenkah se aktivno ukvarjamo s postopnim prehodom iz osnovnega PET materiala na recikliran PET. Posebno poglavje je transportna embalaža, kjer že sedaj uporabljamo izredno velik del povsem 100-% reciklabilne embalaže. Ta odstotek bomo v naslednjih nekaj letih še povečevali, ker bomo transportno embalažo izdelkom, ki so pakirani v termo LD-PE folijo, zamenjali s kartonsko embalažo. S tem bomo dosegli 100-% reciklabilnost transportne embalaže. Kot vemo, je karton material, ki se lahko in se resnično 100-% reciklira. Pri potisku transportne embalaže se držimo tudi načela, da uporabljamo naravno rjave ali bele kartone brez potiska. V kolikor kakšna od strank zahteva potiskano kartonsko embalažo, se držimo načela o »minimalnem številu barv«. To pomeni minimalno pokritost kartona s potiskom. S tem se izogibamo temnim tiskarskim barvam, ki so pri reciklaži kartona in papirja manj zaželene.

Kaj bi za podjetje pomenilo načrtovana uvedba koncepta krožnega modela poslovanja in začetek merjenja ogljičnega odtisa posameznih izdelkov?

Koncept krožnega gospodarstva je v ozadju našega celotnega poslovanja. Mislim na izboljševanje energetske učinkovitosti in na prehajanje iz fosilnih virov energije na bolj trajnostno naravnane energetske vire. Na zmanjševanje količin plastične embalaže, skrbno načrtovano uporabo reciklabilne in reciklirane embalaže, na uporabo manj potiskane kartonaste embalaže … Vse to so že elementi krožnega modela poslovanja.

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija
iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Sofinanciranje spletne strani je bilo pridobljeno preko Vavčerja za digitalni marketing.