Novoletna anketa 2020 - EOL 154/155

Novoletna anketa 2020 - EOL 154/155

V tradicionalni novoletni anketi smo povabljene povprašali, kako v različnih družbenih podsistemih in na različnih ravneh uvajajo v delo in poslovanje usmeritve, da bi bila Slovenija manj ogljična in da bi krožno gospodarstvo ne ostalo le na papirju. Strateške usmeritve so znane.

Podjetje naj bo zeleno, manj ogljično, krožno in pametno. Nova slovenska industrijska strategija 2021–2030 napoveduje, da bo razvoj zelen, ustvarjalen in pameten. Dolgoročna podnebna strategija do leta 2050 je opredelila tri glavne cilje: zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in povečanje odvzemov po ponorih, energetsko učinkovitost ter več energije iz obnovljivih virov. Krožni razvoj opredeljuje slovenski akcijski načrt za krožno gospodarstvo, ki opozarja na podpovprečno snovno, energetsko in emisijsko produktivnost gospodarstva v Sloveniji v primeri z EU.

Usmeritev ne manjka, a kako k praksi?

Vprašanja so naslednja:

• Kateri ukrepi bi lahko spodbudili vaš konkretni pristop za zelene spremembe v poslovanju?

• Kaj pogrešate ali potrebujete (informiranje, izobraževanje, osveščanje, sredstva, spodbude, na katerih področjih) za učinkovitejši pristop za zeleno, manj ogljično in krožno poslovanje?

• Katere naložbe ali projekte načrtujete za leto 2021, da boste sledili ciljem podnebne strategije in industrijske strategije 2021–2030?

Nekatera pomembna podjetja so se opravičila, saj jih posledice krize silijo predvsem v iskanje najboljših rešitev za preživetje.

Milan Kuster, Lunos d.o.o.
Milan Kuster, Lunos d.o.o.

Prezračevalni sistemi lahko zmanjšajo porabo energije

Milan Kuster, Lunos d.o.o.

•    Prezračevalni sistemi LUNOS zagotavljajo ustrezno izmenjavo zraka v bivalnih prostorih brez toplotnih izgub. V primerjavi z zračenjem skozi okna se ob uporabi našega sistema prihrani cca 35 % energije. Glede na dejstvo, da naš sistem prezračuje že več kot 20.000 slovenskih domov, ocenjujemo, da naš prispevek ni zanemarljiv. V kolikor bi država vložila več napora v informiranje prebivalcev glede pomembnosti vgradnje prezračevalnih sistemov z rekuperacijo v obstoječi fond objektov, bi bil prispevek še večji. Tudi dodatne subvencije bi bile dobrodošle.
•    Podjetje Lunos je v letu 2020 energetsko učinkovito prenovilo svojo poslovno stavbo in s tem prepolovilo porabo energije. Pri naših produktih nenehno razvijamo izboljšave in nova generacija proizvodov generacije 2021, ki prihaja na trg konec leta, je za 13,5 % bolj energetsko učinkovita (za toliko smo zmanjšali porabo energije, ki je potrebna za delovanje naših sistemov).

Gregor Ficko, Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala, GZS
Gregor Ficko, Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala, GZS

Togi predpisi ovirajo uporabo stranskih proizvodov industrije

Gregor Ficko, Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala, GZS:

• Vlada RS je že v oktobru 2015 sprejela okvirni program za prehod v zeleno krožno gospodarstvo, s katerim je vzpodbudila pristop k t.i. zelenemu načrtovanju gospodarstva, upravljanja z naravnimi viri in trajnostnega urbanega razvoja. Izhodišča programa ob upoštevanju zavez, ki jih je država sprejela v sklopu boja proti podnebnim spremembam, že kar nekaj časa uvajamo tudi v gradbeništvu. Na tem področju je bil v panogi narejen že velik razvojni korak. Uvajanje okolju prijaznih materialov, kot so barve, različne »eko« komponente, reciklati in aditivi na področju betonov, asfaltnih zmesi in drugih gradbenih komponent, zeleni izolacijski materiali na eni strani in načrtovanje zelenih, energetsko varčnih in okolju prijaznih gradenj na različnih področjih visokogradnje, prometa, energetike in industrije morajo postati stalna usmeritev v vseh segmentih naše družbe.

• Dodal bi še zelo pomembno posodabljanje zakonodaje in druge, predvsem tehnične regulative, ki v nekaterih primerih še vedno ni dovolj naklonjena uvajanju najaktualnejših dosežkov na tem področju. V gradbeništvu bi lahko uporabili zelo veliko komponent, ki so stranski proizvod industrije, pa jih zaradi togih predpisov ne morejo. Tipična primera sta npr. vgrajevanje žlindre in drobljene gume v asfaltne zmesi za povečanje trajnosti in elastičnosti.

•             Na Zbornici si bomo prizadevali, da bodo vsi gradbeni projekti, ki se bodo v Sloveniji izvajali, imeli pridih zelenega krožnega gospodarstva s čim večjim zelenim ekološkim odtisom. Teh priložnosti je zelo veliko na vseh segmentih gradbeništva, samo vztrajati bo potrebno.

Blaž Medja, Pivovarna Laško Union
Blaž Medja, Pivovarna Laško Union

Ukrepi se naj nanašajo na iskanje medsektorskih sinergij

Blaž Medja, Pivovarna Laško Union:

• Ključni cilji se nanašajo na številne okoljske vidike, a glavna sta zmanjševanje emisij toplogrednih plinov ter učinkovita raba energentov in vode. Dobro bi bilo, da bi se ukrepi nanašali tudi na iskanje medsektorskih sinergij, kot je na primer povezovanje kmetijstva in energetike. Pomembno je, da z ukrepi zagotovimo lažje financiranje t. i. zelenih oz. trajnostnih naložb ter takšno davčno politiko, ki bo tovrstne naložbe spodbujala. Na primer, pomemben finančni instrument bi zagotovo predstavljala kombinacija povratnih in nepovratnih sredstev.

• Menim, da sta se tovrstno informiranje in izobraževanje v Sloveniji v zadnjih letih zelo izboljšala. Pomembno vlogo pri tem imajo tudi številne organizacije, med katerimi je tudi Zeleno omrežje Slovenije. V preteklih letih so bili organizirani številni dogodki in srečanja, na katerih smo udeleženci prejeli vrsto pomembnih informacij in usmeritev. V letošnjem letu pa so se nekatera zaradi omejitvenih ukrepov proti širjenju virusa preselila na splet. Osebno vidim lepo priložnosti, da se vsi skupaj naučimo uporabljati tudi digitalna orodja, saj je tu še kar nekaj neizkoriščenega potenciala, na primer v aplikacijah za izmenjavo dobrih praks med deležniki.

•             Načrtujemo inovacijske izboljšave tehnoloških procesov, s katerimi nenehno ohranjamo učinkovito rabo virov energije in vode. V celotni vrednostni verigi dajemo velik poudarek povečevanju uporabe obnovljivih virov energije. Na področju implementacije trajnostnih embalažnih materialov sledimo smernicam in pristopom že pri načrtovanju in razvoju naših izdelkov, še preden pridejo na trg.

Slavko Kanalec, Skupina SIJ
Slavko Kanalec, Skupina SIJ

Pričakujejo razpise za nepovratna sredstva

Slavko Kanalec, Skupina SIJ:

• V Skupini SIJ že delujemo po načelih krožnega gospodarstva in vlagamo v najboljše razpoložljive tehnologije. Trenutno ni drugih virov energije, ki bi lahko nadomestili zemeljski plin za toplotno obdelavo jekel, zato je naš manevrski prostor zožen na manjše nenehne izboljšave. Priložnosti prepoznavamo pri modernizaciji ogrevnih peči in gorilcev, morebitni proizvodnji vodika, sončni elektrarni. Veliko priložnost za izkoriščanje odvečne toplote, ki nastaja pri proizvodnji jekla, prepoznavamo in uresničujemo v okviru dveh mednarodnih projektov Etekina in Creators. Obenem pospešeno testiramo tehnologije za pridobivanje kovin s predelavo lastnih odpadkov.

• Letos sprejeti NEPN je zelo ambiciozen in v kratkem času bo potrebno uresničiti velike projekte. V krizi opažamo, da v Sloveniji in tudi v EU te aktivnosti sedaj niso prioriteta. Poleg tega je ekonomska upravičenost trenutno dostopnih tehnologij za izkoriščanje omenjenih koristnih toplot na nizko in srednje temperaturni ravni pod pragom rentabilnosti, zato so projekti odvisni od sredstev. Pričakujemo razpise za nepovratna sredstva, ki so bili najavljeni v NEPN.

•             V Skupini SIJ v letu 2020 zaradi epidemije nismo zaustavili strateških naložb. Tako bomo v letu 2021 končali vrsto strateško pomembnih naložbenih projektov, ki bodo podpirali našo podnebno in razvojno strategijo. V družbi SIJ Acroni bomo v obratu Predelava debele pločevine posodobili lužilnico in zamenjali motor na valjavskem ogrodju Štekel. V SIJ Metalu Ravne pa bomo zagnali četrto napravo za elektropretaljevanje pod žlindro, novo odpraševalno napravo v jeklarni in nadaljevali s posodobitvami valjarne.

Tatjana Potokar, EMMA d.o.o.
Tatjana Potokar, EMMA d.o.o.

Trije stebri – inovativnost, kakovost, ekološkost

Tatjana Potokar, EMMA d.o.o.:

Ob 50-letnici tradicije našega podjetja lahko povemo, da so načela ob razvoju in proizvodnji izdelkov, ki se jih držimo že vsa desetletja, danes aktualna kot še nikoli. Inovativnost, kakovost in ekološkost - to so trije ključni stebri, na katerih gradimo in bomo gradili tudi v prihodnje. Verjamemo, da je za okolju prijaznejši danes in jutri pomemben preplet nenehnih inovacij in ozaveščenosti potrošnikov.

Z razvojem solarnih sveč Vestina SOLAR, ki delujejo na sončno energijo in gorijo do kar 1000 dni oziroma 3 leta, smo običajno nagrobno svečo, ki postane odpadek že po nekaj dneh, spremenili v bolj trajnosten izdelek, ki z leti čedalje bolj vpliva na kupne navade ljudi in njihovo naklonjenost svečam z daljšo življenjsko dobo.

Če bi vsi razmišljali bolj varčno in trajnostno, bi bili kupi odpadkov, pa ne samo sveč, veliko nižji. Menimo, da so ozaveščenost, izobraževanje, krožno gospodarstvo, kakovost in trajnost tista ključna načela, ki morajo biti prisotna pri proizvodnem procesu in tudi pri navadah sodobnega potrošnika. Še naprej bomo naše napore usmerjali v razvoj okolju prijaznejših alternativ izdelkom za množično uporabo ter si s pomočjo izobraževanja in ozaveščanja ljudi prizadevali prispevati k bolj zeleni družbi.

Matej Resnik, Koto d.o.o.
Matej Resnik, Koto d.o.o.

Proizvodnja biometana brez podpore je tvegana

Matej Resnik, Koto d.o.o.:

• V družbi KOTO imamo dobro delujočo 0,5 MW bioplinsko napravo, ki trenutno proizvaja tako elektriko kot tudi toploto (SPTE). Resno razmišljamo, da bi se preusmerili v proizvodnjo biometana, katerega bi ustrezno očiščenega vračali v omrežje, bodisi bi ga uporabili kot zeleno gorivo za naš lastni vozni park. Ker pa proizvodnja biometana ni ekonomsko upravičena brez subvencij oz. spodbud s strani države, bi želeli pravočasno dobiti usmeritve, kakšne bodo subvencije, na kaj se bodo nanašale in kako se bodo določale. Predpogoj za investiranje na tem področju so namreč jasni zakonodajni okviri ter mehanizmi za spodbujanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov. Za preusmeritev iz proizvodnje električne energije iz bioplina v proizvodnjo biogoriv za transport potrebujemo zanesljive dolgoročne finančne spodbude. Če ne bo sistemskega podpornega okolja, bodo investicije za nas predstavljale previsoko tveganje.

•             Trenutno delamo na prostorskih načrtih, ki bodo omogočali umeščanje novih, tudi zelenih procesov. V naslednjem letu pa bomo največ sredstev namenili projektiranju rešitev za boljšo izrabo odpadne toplote. Zajeli bi jo in ponovno uporabili v naših obstoječih procesih. Izvedba je planirana v letu 2022 in bo vplivala na znižanje proizvodnih stroškov ter na manjšo rabo virov. Prav tako bomo pričeli s pripravami na energetsko in tehnološko prenovo obrata za predelavo živalskih stranskih proizvodov kategorije 1 in 2. Z vzpostavitvijo proizvodnje biogoriv, izrabo odpadne toplote ter izboljšanjem energetske učinkovitosti obstoječih procesov, bomo prispevali k uresničevanju nacionalnih ciljev NEPN.

Danilo Kobal, Mlinotest
Danilo Kobal, Mlinotest

Razvijajo izdelke, ki niso energetsko potratni

Danilo Kobal, Mlinotest:

• V Mlinotestu pripravljamo dolgoročno strategijo razvoja podjetja, čeprav nam je letošnje leto pobralo veliko energije za sprotno operativno odzivanje na znane razmere. Pa vendar se zavedamo, da mora podjetje bolj določno definirati ne samo kratkoročne in srednjeročne strategije razvoja, ampak da mora dolgoročno razmisliti o razvoju v zeleno, manjogljično in krožno poslovanje podjetja. Kot primer konkretnega pristopa lahko navedemo podporo Mlinotesta virtualnemu podnebnemu hekatonu Young Climathon, dogodku, ki je namenjen mladim iskalcem rešitev za boljši jutri in tistim, ki jih zanima področje podnebnih sprememb. Naše podjetje bo vsakemu članu zmagovalne skupine, ki bo najbolj uspešno rešila izziv »Kako uporabiti odpadni kruh?«, namenilo štipendijo za nadaljnje šolanje.

•             V prihodnjih letih bomo za investicije namenili 4–6 milijonov evrov letno in vsaka večja investicija bo imela tudi okoljsko komponento. Pri tem imamo v mislih tako zmanjševanje izpustov prahu, kar je v naši industriji mlinarstva, pekarstva in testeninarstva zelo pomembno, potem projekt reciklaže tehnološke vode in reciklaže odpadne toplote ter njeno uporabo za gretje. Naj omenim še skrb za vire. Mislim na naložbe v pametna svetila po proizvodnih, skladiščnih in režijskih prostorih, v prenovo vodovodnega sistema z namenom preprečitve puščanja vode v tla in podobno. Takšna je tudi zbiralnica odpadkov, ki je postala pomemben del Mlinotesta. Uredili smo pokrit prostor s sodobno opremo za zbiranje, sortiranje in kompostiranje odpadkov. Predvsem pa v Mlinotestu zelo veliko vlagamo v razvoj izdelkov, ki niso energetsko potratni, niti pri izdelavi niti pri hitri in enostavni pripravi doma.

Simona Lesar, Steklarna Hrastnik
Simona Lesar, Steklarna Hrastnik

Za zelene naložbe so potrebne finančne spodbude in čas

Simona Lesar, Steklarna Hrastnik:

• Steklarna Hrastnik je v zadnjih letih ustvarila pogoje za povečanje sodelovanja z lastniki najprestižnejših blagovnih znamk na področju proizvodnje embalažnega stekla. Kupci v segmentu prestiža namreč kot enega od pomembnejših vidikov poslovanja obravnavajo ravnanje z okoljem, stalna vlaganja v zmanjševanje vplivov na okolje in zeleno poslovanje. To je tudi zaveza Steklarne Hrastnik. Zato želimo tudi finančnih spodbud, kot so razpisi za nepovratna sredstva za večje zelene pilotno-demonstracijske projekte (tudi subvencioniranje izvedbe investicije), večji delež podpore za projekte, s katerimi se dosegajo znižanja emisij toplogrednih plinov (delež vsaj petdeset odstotkov) ter več razpisov za razvojno-raziskovalne projekte, ki podpirajo nizkoogljične tehnologije in krožno gospodarstvo.

• Steklarna Hrastnik je izrazito razvojno in raziskovalno naravnana, z mladimi, inovativnimi ekipami. Sodelujemo na različnih projektih, se vključujemo v razna združenja, iščemo nove informacije, delujemo proaktivno. Za realizacijo inovacij, idej potrebujemo predvsem sredstva in spodbude na področju nizkoogljičnih tehnologij in krožnega gospodarstva, ki bodo namenjena energetsko intenzivni industriji. Želimo zniževati ogljični odtis. Ob tem se moramo zavedati, da za doseganje ciljev razvijamo nove tehnološke rešitve, ki zahtevajo svoj čas.

•             Načrtujemo več projektov, izpostavljamo nekaj pomembnejših: uporaba večjega deleža solarne energije s postavitvijo nove sončne elektrarne, optimizacija snovne in energetske učinkovitosti na proizvodnji liniji za dekoriranje izdelkov, uporaba sekundarnih surovin v steklarski proizvodnji, pričetek prodaje trajnostne in pametne steklenice, postavitev nizkoogljične steklarske peči.

Izidora Dešnik, Paradajz d.o.o.
Izidora Dešnik, Paradajz d.o.o.

Rastlinjake ogrevajo z geotermalno vodo, pogrešajo spodbude

Izidora Dešnik, Paradajz d.o.o.:

• V podjetju smo s sodelovanjem z Inštitutom za celulozo in papir v Ljubljani biomaso, ki je prej predstavljala odpad, inovativno predelali v izdelek z dodano vrednostjo. Vrečka, narejena iz odpadnih stebel paradižnika LUŠT, je lepega izgleda, sposobna aktivno sprejemati in oddajati vlago, kar podaljšuje čas skladiščenja plodov na naraven način. Po uporabi jo potrošnik lahko reciklira v hišnem kompostniku ali pa jo odda med odpadno papirno embalažo.

Sistem za zimsko vzgojo paradižnika, ki smo ga vzpostavili v rastlinjakih v Mali Polani, prav tako prispeva k blaženju podnebnih sprememb in zmanjševanju emisij. Pri tehnološkem ukrepu, ki zmanjšuje emisije toplogrednih plinov, uporabljamo zemeljski plin za sočasno pridobivanje toplotne in električne energije. Nastali CO2, pri izgorevanju zemeljskega plina naše rastline preko fotosinteze pretvorijo v kisik.

• Pri zelenem, manjogljičnem in krožnem poslovanju pogrešamo spodbudo s strani države. Rastlinjake sicer že ogrevamo z uporabo geotermalne energije, vendar z omejitvijo črpanja količin geotermalne vode. Zaradi tega smo primorani za dogrevanje uporabljati dodatne energente. Prehod na učinkovitejši pristop za zeleno, manjogljično in krožno poslovanje je multidisciplinarni proces, ki ga izrazito specializirano podjetje z lastnim znanjem in kadri samo zelo težko izpelje. Pogrešamo finančne spodbude in povezovanje različnih akterjev.

•             V letu 2021 načrtujemo nadaljevanje razvoja na področju izdelkov iz celuloze, pridobljene iz odpadnih stebel paradižnika LUŠT. Prav tako bomo s tehničnimi dodelavami ob vključevanju programske podpore povečevali izkoristke na ogrevalnem sistemu z geotermalno vodo.

Alenka Kolarič, Atlantic Droga Kolinska
Alenka Kolarič, Atlantic Droga Kolinska

Tudi večja podjetja pričakujejo podporo za zelene tehnologije

Alenka Kolarič, Atlantic Droga Kolinska:

• V Atlantic Drogi Kolinski si močno prizadevamo za bolj zeleno prihodnost. Nenehno iščemo okolju prijazne rešitve, večjo energetsko učinkovitost in zmanjševanje okoljskega odtisa. Zeleno delujemo tudi navzven. Iščemo poslovne povezave, kjer naši odpadki predstavljajo sekundarno surovino v partnerjevih procesih. Npr.: žličke za »kavo na poti«, izdelane iz kavnih plev, iz odpadnih juta vreč pa je nastal kakovosten papir. Ključni izziv pri tem je previsoka cena teh izdelkov v primerjavi z izdelki iz primarnih surovin, a iščemo rešitve. Izziv je tudi iskanje ustreznih podjetij za povezovanja za zaokrožitve snovnega kroga. Državne spodbude (subvencije, davčne olajšave ipd.), ki bi jih bila deležna tudi večja podjetja, bi bistveno pospešile prehod na zeleno gospodarstvo. Želimo si tudi zbirne točke vseh informacij in dobrih praks, s pomočjo katere bi lažje prišli do uresničljivih rešitev.

•             V proizvodnji v Izoli v 2021 načrtujemo vzpostavitev procesa izkoriščanja odpadne toplote pri praženju kave za zmanjšanje porabe utekočinjenega naftnega plina za 20 %. Nakup dehidratorja na čistilni napravi za zmanjšanje števila odvozov mulja. V proizvodnji Argete pa uporabo izključno papirja s FSC certifikatom. V proizvodnji Barcaffè bomo še naprej uvajali embalažo brez aluminija, ki ima za 63 % nižji ogljični odtis in je narejena iz bioplastike, pridobljene iz 70 % obnovljivih virov. V Rogaških vrelcih pa polnjenje Donata v 100% rPET embalažo. Omenim naj še zmanjšanje teže transportnega pakiranja in uporabo okolju bolj prijaznega 50% rLDPE materiala, optimiziranje porabe vode pri pranju linij in novosti pri varovanju vodnega vira. Na obeh lokacijah načrtujemo menjavo oziroma uvedbo nove, bolj zelene tehnologije.

mag. Franc Dover, Snaga Maribo
mag. Franc Dover, Snaga Maribo

Vse se začne pri posamezniku, pri potrošniških navadah

mag. Franc Dover, Snaga Maribor:

• Zavedamo se, da karkoli počnemo, povzročamo izpuste, ki negativno vplivajo na okolje, predvsem na podnebni sistem. Zato naj vsak prispeva k boju proti podnebnim spremembam. Čisto okolje se vedno prične na dvorišču vsakega posameznika. Brez korenite spremembe navad potrošništva bo naše okolje postalo nevzdržno za življenje. V našem poslovanju želimo z zelenim marketingom, z optimalno izrabo logističnih poti, z zelenimi odločitvami pri ravnanju z viri in z odgovornim zelenim vedenjem vseh zaposlenih uveljavljati trajnostno naravnanost podjetja.

• Potrebujemo več informiranja in osveščanja o različnih možnostih in dobrih praksah podjetij na področju zelenega poslovanja, izobraževanje na področju izračuna ogljičnega odtisa in finančne spodbude za pomoč pri pokrivanju stroškov pri pridobivanju potrdil o doseganju nizkoogljičnega odtisa.

•             Ciljem bomo sledili s konkretnimi naložbami. Naj jih nekaj naštejem. Mlin za drobljenje odpadkov, gre za zmanjševanje količin odpadkov in za manj prevozov. Električna kolesa za potrebe ročnih čistilcev. Podzemne zbiralnice v centru mesta, kar pomeni krajše logistične poti. Razmišljamo o projektu prestavitve ločevanja odpadkov iz zbiralnic do vrat gospodinjstev. Spodbujali bomo kompostiranje pri uporabnikih in nadaljevali s spodbujanjem prejemanja e-računov, kar pomeni ohranjanje dreves in naravnih virov. Med prednostnimi nalogami je tudi digitalizacija zbirnih centrov in videonadzor.

Mohor Vrhovnik, Interenergo d.o.o.
Mohor Vrhovnik, Interenergo d.o.o.

Zeleni projekti zahtevajo poenostavitve administrativnih postopkov

Mohor Vrhovnik, Interenergo d.o.o.:

• Uporaba umetne inteligence je inovacija, ki smo jo v družbi Interenergo razvili pri proizvodnji toplote za sistem daljinskega ogrevanja (SDO). Prvotno je bila rešitev implementirana v našem SDO na lesno biomaso v Lenartu, kjer je bistveno izboljšala delovne procese. Uporaba umetne inteligence pri proizvodnji toplote za SDO na lesno biomaso prinaša finančen in okoljski prihranek. Na podlagi razvitega, samoučečega programa lahko napovemo ter predvidimo potrebno proizvodnjo toplote za naslednji dan. Glede na napoved porabe toplote za naslednjih 24 ur krmilnik prilagaja potrebno moč kotla, delovanje naprav ter optimira zalogo energije v hranilnikih toplote. S takšnim upravljanjem izničimo potrebo po dodatnem viru toplote iz kurilnega olja ter podaljšujemo življenjsko dobo biomasnega kotla.

• Priložnost vidimo v dodatnem informiranju v obliki centraliziranega kanala za zbiranje informacij s področij za pridobitev sredstev in spodbud ter za umeščanje objektov v prostor. Predvsem gre za poenostavitev administrativnih postopkov, ki bi lahko tako skrajšali kot olajšali izvedbo zelenih projektov. Velik potencial za implementacijo zelenih rešitev so javni objekti in javna infrastruktura, vendar ob konkurenčnih dialogih na javnih razpisih močno pogrešamo strokovne sogovornike in kvalitetno pripravljeno dokumentacijo s strani naročnikov.

•             Naša strategija in večletni načrt sta usmerjena na področje južne in jugovzhodne Evrope, kjer bomo v naslednjem letu investirali več 10 milijonov EUR v različne zelene projekte. Na področju URE pa bomo v Sloveniji v največji meri investirali v projekte javno-zasebnega partnerstva ter segmenta »business-to-business«.

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija
iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Sofinanciranje spletne strani je bilo pridobljeno preko Vavčerja za digitalni marketing.