| Modularno skladišče | | |
| Nov Lidlov logistični center v Arnovskem gozdu v žalski občini je poseben predvsem zaradi koncepta modularnega skladišča. Oba sogovornika, Damjan Uranič, vodja gradnje novega logističnega centra, in Siniša Safin, vodja področja logistike v Lidlu Slovenija, kot prednost navajata krajše logistične poti in možnost prilagajanja. V njihovem sistemu okoljskih rešitev so na prvem mestu krajše prevozne poti in izkoriščenost vozil. A lahko se pohvalijo s sončno elektrarno na stavbi centra in z res učinkovito rabo energije. Rabo energentov kljub večjemu številu trgovin zmanjšujejo in napovedujejo nakup električnih vozil. | |
Posebnost Lidlovega logističnega centra je njegovo modularno skladišče, eno prvih v svetu. Kaj omogoča takšen sistem, njegove prednosti?
Takšno skladišče je bolj optimalno za logistične procese. Klasično skladišče je pravokotne oblike. Pri modularnem skladišču pa je skladišče bolj kvadratne oblike in je tudi bistveno višje. Ima dve bistveni prednosti. Prva so krajše logistične poti, druga pa, da lahko posamezna področja v skladišču prilagajamo in menjamo. To je uporabno predvsem v primeru, če se pojavi potreba po širitvi skladišča. S pomočjo modularnosti je proces širitve bistveno enostavnejši, kot pri klasičnem skladišču.
Stavbo ste gradili po standardu trajnostne gradnje. Potegujete se za pridobitev certifikata LEED. Kaj izpostavljate kot temelj kazalnikov trajnostne gradnje?
Pri gradnji smo bili zelo pozorni na okolje. Na strehi objekta imamo sončno elektrarno v velikosti 999 kW. Z njeno pomočjo pokrivamo več kot tretjino vseh naših potreb po električni energiji. Pri hladilni tehniki so v uporabi samo naravni mediji, poleg tega smo v okolici objekta posadili cca. 180 novih dreves. Za certificiranje objekta po certifikatu LEED smo se odločili, ker smatramo, da je to najbolj kredibilen okoljski certifikat za objekte. Naš cilj je pridobiti LEED Gold, kar bo tudi dokaz, da smo gradili trajnostno.
To naj bi dokazale tudi krajše prevozne poti tovornjakov?
Izbor lokacije novega logističnega centra ni bilo naključje. Bila je skrbno načrtovana tudi z vidika možnosti optimizacije logističnih poti. Doseganje najkrajših možnih prevoznih poti do naših trgovin je naše vsakodnevno opravilo. Vedno je cilj zadovoljiti potrebe naših kupcev.
Potrebno je še poudariti, da niso zgolj krajše poti tiste, h katerim stremimo, ampak tudi maksimalna možna izkoriščenost vozil. Oboje, najkrajše prevozne poti in maksimalna izkoriščenost vozil, je zelo pomembno z vidika odgovornosti do okolja.
Omenili ste sončno elektrarno na strehi, postavili ste tudi 250 svetlobnikov?
S pomočjo sončne elektrarne bomo pokrili več kot tretjino naših potreb po električni energiji. S sončno elektrarno poskrbimo za samooskrbo z električno energijo. Svetlobniki na strehi omogočajo naravno svetlobo v objektu, s čimer izboljšamo delovne pogoje za naše sodelavce. Pomemben je okoljski vidik, saj s pomočjo svetlobnikov zmanjšamo naše potrebe po električni energiji. Luči v skladišču se dimajo, kar pomeni, da se luči zatemnijo oz. v sončnem dnevu celo ugasnejo, ko je v skladišču dovolj svetlobe.
Z digitalizacijo je logistika sredi prenove, ki ne vpliva samo na organizatorje prevozov, pač pa na celotno oskrbovalno verigo in poslovni model, kar je za trgovska podjetja še posebej izziv. Kje najbolj? Ali se vam ne zdi, da bi morala logistična panoga, prevozniki, trgovska podjetja ob digitalizaciji hkrati enakovredno razmišljati, kako z notranjo in kako z zunanjo logistiko zmanjševati emisije v prometu?
V Lidlu Slovenija se zavedamo pomena digitalizacije, ji sledimo in skušamo biti tudi na tem področju zgled ostalim. Za trgovska podjetja je digitalizacija izziv, saj moramo biti v določenih segmentih “paradni konj” in sami postavljati merila, ki jim morajo slediti dobavitelji in prevozniki. Le tako lahko skupaj zagotovimo maksimalno zadovoljstvo končnega potrošnika.
Na tem področju smo uvedli oz. digitalizirali posamezne procese, npr. rezervacijo dostav preko spletne aplikacije, digitalni nadzor temperatur v času transporta, elektronsko podpisovanje dobavnic, elektronsko sledenje palet in še veliko stvari bi lahko našteli.
Kaj lahko v vaši slovenski mreži realno storite za manjšo obremenitev cestnega omrežja, za bolj zelen vozni park in kaj za večji prevoz blaga po tirih. Razprave o NEPN v Sloveniji so si dokaj enotne o tem, da ne bo mogoče doseči ciljev glede emisij iz slovenskega podnebnega dogovora. Kaj bi morala storiti država, kaj logisti in prevozniki?
Poleg razlogov za skrbno načrtovan izbor lokacije logističnega centra lahko dodamo, da v veliki meri spodbujamo naše poslovne partnerje k uporabi vozil, ki spadajo v najvišji emisijski razred EURO. V Sloveniji imamo na tem področju še veliko potenciala za izboljšanje, predvsem pri sodelovanju med državo in prevozniki, kot je to dobra praksa v nekaterih drugih državah članicah Evropske unije. Interes na strani prevoznikov obstaja, prav tako tudi pri nas, a se moramo zavedati, da brez pomoči države večje investicije niso finančno vzdržne za večino slovenskih prevoznikov.
Kako daleč v prihodnost moramo pogledati, da bi lahko pričakovali električne tovornjake na cestah?
Kljub temu, da je bil na področju e-mobilnosti v zadnjih letih napravljen velik korak naprej, je to vprašanje morda na tej točki razvoja primernejše za razvijalce omenjene tehnologije.
Kako oddaljena je ta rešitev in ali je elektrika res najboljša možnost, je zaenkrat še težko reči. Bo pa pred množično uporabo električnih tovornjakov potrebno rešiti problem polnilnih postaj, čas polnjenja, predvsem pa doseg tovrstnih vozil. Preden bosta celotno elektro omrežje in zmogljivost baterij razvita za dejanske potrebe, bo potrebno vložiti še veliko truda in denarja.
Sicer pa tovrstni razvoj podpiramo in ga tudi v določenih državah testiramo, mislim na vozila izključno na električni pogon in tudi LNG.
In kaj ste storili v Lidlu?
Šli smo še korak dlje. Na Švedskem poleg e-mobilnosti testiramo še popolnoma robotiziran kamion, to je popolna avtonomna vožnja, za dostavo v naše trgovine. Sicer je projekt še zelo »pilotskega« značaja, a verjamemo, da lahko s tem vzpodbudimo investicijo v prijaznejše tehnologije tudi pri drugih podjetjih.
In če pogledamo Slovenijo, kaj manjka prometni politiki in infrastrukturi države, da bi lahko povečali učinkovitost tovornega prometa in bolje upravljali mobilnost? Kako ocenjujete predlog iz končnega poročila Podnebnega ogledala 2019, da bi bilo potrebno posodobiti lestvico za stopnje obdavčitve glede na emisije CO2?
Težava, ki je izpostavljena na vsakem koraku, je velika centralizacija in selitev čedalje večjega števila podjetij in ljudi v večja mesta. Če k temu prištejemo še železniške povezave, ki niso optimalne, tako za osebni kot tovorni promet, je pred nami resen izziv. Z njim se srečujemo vsak dan. Ničesar pa ne gre spremeniti čez noč. Tudi ukrepi, kot je posodobitev stopnje obdavčitve glede na emisije, je tako samo en korak k morebitnemu izboljšanju situacije. Dodatni ukrepi so lahko vzpodbude za podjetja in izvedba trajnostnega načrta države. Ta bi moral zajeti tudi ureditev železnic, izpostavili bi tranzitni promet, decentralizacijo, zagotovitev ustreznih prometnih infrastruktur, ki ne temeljijo zgolj na cestnem in železniškem prometu, pomembne so kolesarske povezave/poti, … Bistvena je tudi sprememba transportnih navad posameznikov.
Vsako podjetje naj bi svoj vozni park postopno trajnostno prenavljalo z e-vozili? Kakšni so vaši načrti?
Tako je. Tudi mi bomo postopoma naš vozni park obogatili z električnimi vozili. V poslovnem letu 2020 bomo v voznem parku imeli tri električne avtomobile, prav tako bodo prihodnje leto zaposleni, ki vozijo službena vozila, imeli večjo izbiro naročanja električnih vozil. V prihodnje še načrtujemo, da bodo vsa oddelčna vozila, vozila, ki jih si jih lahko izposodijo sodelavci v različnih oddelkih za službene namene, teh bo približno 10, izključno električna.
V podnebni politiki Slovenije bo med prvimi nalogami manjša raba oziroma učinkovita raba energije v podjetjih. Kako ciljno spremljate porabo energije in kaj kaže raba v zadnjih treh letih?
V Lidlu Slovenija že vrsto let spremljamo rabo energije za vse svoje objekte. Zadnja leta pa vso rabo objektov in posameznih postrojev zbira interni sistem GLT, ki nam omogoča več vrst analiz, s katerimi zaznavamo morebitne odmike od željenih vrednosti. Sistem je podlaga za nadaljnje ukrepe in tudi naknadne meritve implementiranih ukrepov oz. investicij. V absolutnem smislu se nam raba s širitvijo poslovalnic in odpiranjem novih posledično zvišuje. Na kvadratni meter pa se nam raba vseh energentov močno zmanjšuje. Ob koncu leta bomo v primerjavi z lanskim ponovno zasledili padec rabe na m², kar je plod številnih ukrepov. Tudi nov logistični center v Arji vasi bo s sodobnimi tehnologijami in fotovoltaično elektrarno pripomogel k izredno učinkoviti rabi energije.
