Globalni logist in okolje | Tanja Pangerl |
 
Logistika in transport ustvarita med 7 in 8 % bruto domačega proizvoda v evropskih državah, v Rusiji skoraj 20 %. Vlaganje v transportno infrastrukturo je zato tesno povezano z razvojem in rastjo gospodarstva države. Tudi Slovenija zavzema pomembno mesto na logističnem zemljevidu. To so prepoznali tudi pri globalni logistični družbi GEFCO, ki na svetovni ravni ustvari prihodke v višini približno 4,4 milijarde evrov. In zakaj so pred dobrimi desetimi leti s svojo enoto vstopili na slovensko tržišče? Kot pravi Olga Danyliuk, generalna direktorica družbe GEFCO v Sloveniji in na Hrvaškem, so želeli povečati svoj vpliv v regiji Adria, Slovenija z dobro geografsko lego je ena od glavnih transportnih stičišč med Jadranskim morjem in Balkanom. »Slovenija je izjemno pomemben trg zaradi svojega tranzitnega potenciala, Luke Koper, trgovskih križišč …,« pravi.
 
Olga Danyliuk

Olga Danyliuk

Koliko se gospodarska rast pozna v vašem poslovanju in kaj poslovno pričakujete v tem letu? Zakaj ste se odločili za tržno pozicijo v Sloveniji in kaj ugotavljate po desetih letih poslovanja?

Naj najprej povem, da GEFCO oblikuje in uvaja fleksibilne, inovativne rešitve na področju dobaviteljske verige in prinaša svojim kupcem dodano vrednost. S prisotnostjo v 150 državah se uvrščamo med prvih 10 evropskih podjetij na logističnem tržišču. Družba zaposluje 13.000 ljudi 90 različnih narodnosti. Z več kot 300 centri po celem svetu svoje poslovanje razvijamo na petih kontinentih. Sicer pa se trenutna gospodarska rast odraža v poslovanju, saj večinoma poslujemo z industrijskimi odjemalci. Slovenija je tretja država v EU po gospodarski rasti, kar se odraža v razvoju in pozitivni dinamiki v naši panogi. Odločitev, ki smo jo sprejeli pred več kot desetimi leti, in sicer, da delamo s posebno enoto v Sloveniji skupaj s Hrvaško, se je izkazala za dobro poslovno odločitev. Na svetovni ravni ima GEFCO ocenjene prihodke v višini približno 4,4 milijarde EUR in jih povečujemo. Rast podjetja na Jadranu je bila do sedaj impresivna, saj smo v zadnjih petih letih skoraj podvojili prihodke. Podatki o poslovanju v letu 2017 še niso dokončni, vendar pričakujemo rast v dvomestni številki. Podobne načrte imamo v letu 2018.

GEFCO je vodilni logist na področju avtomobilske logistike v Evropi. Kako pomembna je Slovenija kot logistično vozlišče družbe GEFCO?

Naše lokalne ekipe izvajajo logistične storitve v Evropo, iz Evrope in po Evropi. Centri vključujejo številna logistična vozlišča vozil, ki jih sestavlja 72 pretovornih skladišč, 72 avtomobilskih terminalov, 51 servisnih delavnic za izvajanje storitev poprodaje v katerih dela 1.470 strokovnjakov. Slovenija je izjemno pomemben trg zaradi svojega tranzitnega potenciala, Luke Koper, trgovskih križišč … Geografska lega Slovenije je na presečišču 5. in 10. panevropskega koridorja, zaradi česar je eno od glavnih transportnih stičišč med Jadranskim morjem in Balkanom. Koprsko pristanišče na Jadranu je glavno tovorno pristanišče. Letališče Jožeta Pučnika v Ljubljani ima številne logistične in transportne družbe za letalski in kopenski promet.

V centrali GEFCO Adria, s sedežem v Kopru, sodelujemo s strankami iz Slovenije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine.

V zadnjih letih se pospešeno širite tudi na druga področja. Kateri so vaši logistični potenciali v Sloveniji?

V regiji Adria smo se najprej osredotočili na zagotavljanje obstoječega poslovanja v vseh dejavnostih in na krepitev dolgoročnih partnerskih odnosov s kupci. Do leta 2020 nameravamo razširiti tudi nove segmente poslovanja, kot je na primer farmacevtska logistika. Želimo vzpostaviti vitko organizacijo v regiji Adria. Sicer pa je v Sloveniji in na Hrvaškem portfelj strank zelo raznolik. Na obeh trgih sodelujemo s skoraj 300 strankami. Še naprej pa želimo ostati vodilni na trgu avtomobilske industrije, čeprav danes že ustvarimo skoraj tretjino prihodkov v drugih sektorjih, kot so visokotehnološka in gospodarska oprema, farmacevtska industrija, telekomunikacije, energija, izven dimenzionalni tovori, vesoljska industrija in obramba, izdelki za široko porabo … To bo tudi naš izziv v prihodnosti za Slovenijo.

Kje vidite ozka grla v slovenski logistični infrastrukturi in kakšnega pomena je za vas kot logista, tesno povezanega z Luko Koper, izgradnja II. tira?

Logistika in transport ustvarita med 7 in 8 % bruto domačega proizvoda (BDP) v evropskih državah, v Rusiji je ta številka skoraj 20 %. Vlaganje v prometno infrastrukturo je zato strateško pomembno za vsako državo. Optimizacija in razvoj logističnih poti je eden najpomembnejših dejavnikov gospodarske konkurenčnosti. Na tej točki je najpomembnejše dejstvo, da država prepozna razvoj logistične infrastrukture kot priložnost za napredek in izkoristi številne pozitivne učinke industrije, ki raste trikrat hitreje od svetovnega bruto domačega proizvoda. Železniška infrastruktura v Sloveniji bi zagotovo lahko bila boljša, saj današnje razpoložljive zmogljivosti ne zadovoljujejo povpraševanju po potencialnih količinah, ne samo za GEFCO, tudi globalno. Predviden drugi železniški tir v Sloveniji vsekakor vidimo kot prednost, saj sami razvijamo in promoviramo multimodalni prevoz.

Kako strateška je lokacija Luke Koper za GEFCO v primerjavi z ostalimi evropskimi pristanišči?

Glede na razpoložljive podatke lahko pričakujemo, da se bo tovorni promet v Luki Koper letno povečal za 4 %, doseženo pa bo tudi 20 milijonov ton pretovora do leta 2030. Rast je pričakovati tudi v količinah tovora, ki se prevaža po železnici. Do leta 2030 bo po napovedih 2-krat več tovora. Torej o drugem železniškem tiru ne bi smeli podvomiti. Kar zadeva trenutno stanje, menimo, da ima drugi tir široko podporo, deljena pa so mnenja, kako izvajati projekt. Zadnji dogodki nedvomno dokazujejo pomen tega projekta.

Kaj bi v Sloveniji spodbudilo razvoj logistike, kje so možnosti za napredek in izboljšave, čeprav je Slovenija za zdaj po indeksu učinkovitosti logistike visoko v regiji?

Indeks učinkovitosti logistike Slovenijo uvršča v evropsko povprečje z veliko možnostmi izboljšanja. Mislim na poenostavitev administrativnih postopkov, kot so carinski postopki, kjer Slovenija zaostaja za Nemčijo, ki je vodilna na tem področju. Slovenija je vsekakor strateško pomembna za nas predvsem zaradi razvite prometne infrastrukture, dostopa do morja, industrijskih proizvodnih obratov, rasti izvoza in prioritetnih razvojnih načrtov za razvoj železnice. Za naše poslovanje je pomembno, da dostavimo blago kupcu brez ovir, glede dokumentacije kot tudi glede pretoka same logistične poti, ne glede na to, ali je to storjeno na kopnem, v vodi ali v zraku.

Kaj menite o novem načinu cestninjenja v prostem prometnem toku DarsGo, ki je od 1. aprila na slovenskih avtocestah in hitrih cestah obvezen za vsa težka vozila?

Nov način cestninjenja v prostem prometnem toku »DarsGo« je zagotovo eden od korakov k večjemu pretoku avtocestnega prometa. Dojemamo ga kot pozitivno in učinkovito potezo, ki bi lahko prinesla časovno učinkovitost in povečala varnost na avtocestah.

Slovenska strategija razvoja prometa do 2030 kot pomembna trenda v razvoju prometa v prihodnosti navaja razogljičenje in digitalizacijo. Kako se soočate s tema trendoma in kje vidite ključne izzive na tem področju za logistično panogo in v vaši skupini?

Že pred leti smo vgradili nove tehnologije v svoje upravljanje dobaviteljske verige. Zlasti Internet of Things (IoT) pomaga družbi pri ponudbi storitev z visoko dodano vrednostjo predvsem pri sledljivosti, medtem ko obsežna zbirka podatkov poenostavlja načrtovanje in optimizacijo logistike. To prinaša tako prihranke kot koristi za okolje. Pred kratkim smo razvili storitev »My Car is There«. Končnim kupcem omogoča upravljanje dobave njihovih vozil z mobilno aplikacijo. Privzeli smo tudi t.i. pristop »testiraj in se uči« za nadzor inovacij, kot so čisti motorji, skladiščni roboti in nadomestni deli, natisnjeni na 3D tiskalnikih. Vključili smo se v proces skupnih inovacij v obliki sodelovanja s pospeševalci in inkubatorji tovrstnih dejavnosti, pa tudi z neposrednim sodelovanjem s start-up podjetji, šolami in laboratoriji.

Na svetovni ravni si je skupina GEFCO kot prioritetno pot logističnih prevozov izbrala železnico kot okolju najbolj sprejemljivo vrsto transporta. Železniška infrastruktura v Sloveniji ima šibke točke in hkrati možnosti razvoja. Kako učinkovit je slovenski tovorni železniški promet in s katerimi problemi se pri tem najpogosteje srečujete?

Res je. Razvijamo rešitve, ki so povezane z multimodalnimi rešitvami, kjer je potencial ogromen. Poleg tega je pomemben tudi vpliv na okolje. Zagotovo bomo morali še naprej podpirati zadostno železniško infrastrukturo in IT rešitve za sledenje tovora. V letu 2018 bi moralo slovensko gospodarstvo ob močnem izvozu in uravnoteženi potrošnji glede na napovedi še naprej rasti. Višje naložbe v vladni projekt razvoja železnice bi prav tako okrepile gospodarsko rast. V skladu z gospodarskim razvojem pričakujemo, da se bo logistični trg v državi razvijal z zdravim tempom. Večje naložbe bomo verjetno opazili na področju skladiščenja, večjo vrednost pa prinaša razvoj IT sistemov. Luka Koper, ki že ima močan položaj v regiji, bo po pričakovanjih povečala svoj vpliv. To bo vplivalo na logistične operaterje, ki bodo zagotavljali rešitve z oceanskim tovornim prometom. V družbi GEFCO smo pred kratkim razvili dizajn velikih tovornih vagonov za prevoz velikih SUV avtomobilov.

Oskrba gospodarstva mora temeljiti na trajnostnem razvoju. To vključuje tudi uporabo varčnejših in ekološko sprejemljivejših tovornih vozil ter zelene logistične storitve, kar omogoča čim manjše izpuste emisij v ozračje iz prometa. Kako to upoštevate v vašem voznem parku in pri logističnih storitvah?

Smo člani Globalnega dogovora Združenih narodov (United Nations Global Compact) in uporabljamo previdnostni pristop k okoljskim problemom ter spodbujamo razvoj in uporabo okolju prijaznih tehnologij. Stalno ocenjujemo naš vpliv na okolje in dokazujemo naša ravnanja v njegovo korist. Na primer, leta 2017 nam je družba EcoVadis, ki ocenjuje zrelost podjetij na področju družbene, okoljske in poslovne etike ter odgovorno nabavo, podelila bonitetno oceno 60/100, kar je potrdilo naše dobre rezultate, dosežene v letu 2016. Izboljšali smo projekt CDP (Carbon Disclosure Project ), ki je leta 2017 prejel bonitetno oceno B, s čimer se je izkazala naša sposobnost upravljanja z emisijami ogljika kljub temu, da so ocenjevalni pogoji iz leta v leto strožji.

Če odgovorim direktno na zastavljeno vprašanje, 80 % naše flote sestavljajo tovornjaki tipa Euro 5 in Euro 6, vsak star tovornjak bomo sistematično zamenjali z novim tovornjakom, ki bo ustrezal standardom. Poleg tega usposabljamo naše voznike za ekološko vožnjo, kar zmanjšuje porabo goriva in stopnjo nesreč. Leta 2017 so poslovne linije kopenske logistike in distribucije avtomobilov dosegle zastavljene cilje glede zmanjšanja emisij CO2 za 2 %. Toda kot veste, to niso edine rešitve za zmanjšanje emisij v logistični dejavnosti. Na splošno oblikujemo odgovorne ponudbe, ki se osredotočajo na optimizacijo tokov zahvaljujoč prefinjenim IT tehnologijam in spodbujanjem alternativnih rešitev z multimodalnim transportom (železnica, zrak, morje).

Uvajate ukrepe tudi v vašem poslovanju?

Seveda. Različne ukrepe za zmanjšanje porabe energije smo vključili tudi v naše poslovanje. Prepoznali smo tri učinkovite vzvode, to so uporaba energetsko učinkovitejše LED razsvetljave, postavitev prostorov tako, da se čim bolje izkoristi naravna svetloba, in uvedli regulacijo temperature za avtomatizacijo ogrevanja ali hlajenja. Leta 2017 je 55 naših servisnih delavnic izvajalo ukrepe za zmanjšanje porabe energije. Zmanjšanje porabe je ocenjeno na 72 MWh ali 8 % porabe.

Kakšne zahteve oziroma Euro emisijske standarde morajo izpolnjevati vaši kooperanti prevozniki?

Več kot 1.100 naših podizvajalcev je že podpisalo našo Listino odgovornega prevoza, ki jih zavezuje k uporabi vsaj tovornjakov tipa Euro 5, usposabljanju voznikov za ekološko vožnjo in uvedbo postopkov ravnanja z odpadki. Naš kratkoročni cilj pa je, da so vsi naši podizvajalci zavezani k tej listini.

So tovorna vozila na alternativna goriva (plin, električna energija idr.) z vidika učinkovitosti izvajanja logističnih storitev ter infrastrukture in tehnologije ustrezna rešitev?

Uporabo vozil na alternativni pogon ne smatramo kot edino primerno rešitev za zmanjšanje emisij, vendar teste redno izvajamo. Nobenega dvoma ni, da te tehnologije predstavljajo prihodnost logistike in transporta. V skupini GEFCO smo pripravljeni na njihovo implementacijo v naše delovanje, kot smo pripravljeni usklajevati dnevne predpise in konvergenco tehnologij.