Do konkurenčne pošte prihodnosti ne bo lahka pot, a se začenja – EOL 104/105

Kateri poslovni in razvojni razlogi so narekovali nakup logistike Mladinske knjige? Katere vaše dejavnosti lahko spodbudi ta naložba in kako boste v prihodnje razvili logistiko?

Z nakupom logističnega dela družbe Mladinska knjiga Založba v Pošti Slovenije uresničujemo svojo strategijo razvoja in rasti v segmentu logistike. Želimo postati eden najpomembnejših ponudnikov blagovne logistike in oskrbnih verig v Sloveniji in širše v regiji. S tem zaokrožujemo in dopolnjujemo ponudbo v segmentu logistike. Postajamo celovit ponudnik logističnih rešitev, ki omogoča logistično podporo osnovni dejavnosti naročnikom oziroma poslovnim partnerjem v prihodnje. Finančna vrednost naložbe v nakup logističnega dela MKZ znaša nekaj manj kot 13 milijonov evrov. Z nakupom logističnega dela MKZ smo tako postali tretji največji logist glede na skladiščne kapacitete v Sloveniji. Strankam bomo ponudili celovito logistično storitev in izkoristili proste zmogljivosti tako znotraj Pošte Slovenije kot logističnega dela MKZ.

Kakšno rast načrtujete v logistiki?

Naložba bo pomembno vplivala na rast storitev skladiščne logistike znotraj skupine Pošte Slovenije, saj je poleg obstoječega objekta na zemljišču možna dograditev še dodatnih kapacitet. Z nakupom logističnega dela MKZ bo Pošta Slovenije dosegla pomembne sinergije znotraj skupine Pošte Slovenije, ki jo poleg obvladujoče družbe Pošta Slovenije tvorijo odvisne družbe: EPPS, PS Zavarovalno zastopništvo, PS Moj paket, PS Logistika, APS plus, PS Invalidsko podjetje, Feniksšped ter pridruženo podjetje Športna loterija in igre na srečo.

To ni edina naložba. Zdaj poteka izgradnja novega paketno prometnega objekta v Celju. Kaj pomeni v načrtu posodobitve mreže podobnih centrov v Sloveniji?

Za izgradnjo paketno-pretovorne pošte v Celju smo se odločili zaradi povečanih potreb po kapacitetah za nemoteno izvajanje paketnih in ostalih logističnih storitev. Na zdajšnji lokaciji pošte 3102 Celje so prostori pretesni in neprimerni za odvijanje logističnih storitev. Nova paketna pretovorna pošta Celje bo strankam omogočala večjo dostopnost, zaposlenim pa boljše delovne pogoje. Vrednost naložbe paketno-pretovorne pošte v Celju ocenjujemo na okoli 3,5 mio EUR.

V Pošti Slovenije že imamo dve paketni pretovorni pošti, in sicer v Šenčurju pri Kranju ter v Kopru, v prihodnjem letu pa bomo paketni pretovorni pošti odprli še v Novem mestu in Celju. V skladu z razvojem in rastjo storitev bomo tudi v prihodnje prilagajali poštno omrežje oziroma prostorske kapacitete. Povečevali bomo prostorske kapacitete v večjih krajih oziroma na vozliščih, ki z logističnega vidika pomenijo optimalno izvajanje procesov logistike v prihodnje.

Vse to bo v prihodnje vplivalo na poslovne rezultate Pošte Slovenije, ki, kot kaže letos, ne bo dosegla lanske realizacije prihodkov. Zakaj?

Obseg poštnih storitev se v zadnjih nekaj letih konstantno zmanjšuje, kar je posledica prehoda na e-poslovanje, spremenjenih navad uporabnikov in konkurence na trgu poštnih storitev. Podobni trendi so prisotni tudi pri drugih poštnih operaterjih v EU in svetu. V Pošti Slovenije že od leta 2012 pospešeno izvajamo tako kratkoročne kot tudi dolgoročne ukrepe za izboljšanje poslovanja in stabilnost podjetja v prihodnje. Zaradi obsežnih strukturnih sprememb na trgu poštnih storitev se Pošta Slovenije sooča s trendom trajnega upadanja prihodkov pisemskih in denarnih storitev. Upadanje prihodkov pri vseh evropskih poštnih operaterjih se bo nadaljevalo tudi v prihodnje. Ocenjujemo, da bo pri nas v obdobju 2014–2017 upad prihodkov pisemskih pošiljk 10-odstoten, pri plačilnem prometu pa kar 31-odstoten.

Kako se poslovno odzivate na ta trend? S katerimi novostmi v ponudbi in poslovanju ste želeli povečati realizacijo?

Izvajamo ukrepe na področju razvoja in aktivnega trženja storitev, pridobivanja novih poslov in strank, a tudi na področju zmanjševanja stroškov, kjer je ključni projekt reorganizacija in prestrukturiranje poštnega omrežja. Zaradi teh razlogov v Pošti Slovenije namenjamo vedno večji poudarek storitvam, ki jih razvijamo po meri za vsako stranko posebej. Ob tem uvajamo nove storitve in se pojavljamo na področjih, ki jih v preteklosti nismo opravljali, npr. jutranja dostava časopisa, blagovna logistika, mislim na belo tehniko, avtomobilske dele, dostavo Coca Cole in Heinekena in podobno. Naš razvoj je usmerjen na področje paketnih in informacijskih storitev, saj tu v prihodnjih letih pričakujemo rast. Pospešeno razvijamo področje elektronskih storitev, storitev v poštnih poslovalnicah ter spletne trgovine. Svojo pozicijo utrjujemo na področju logistike oskrbovalnih verig ter jutranje dostave časopisov in revij.

Fokus se spreminja, pošta se preusmerja.

Prilagaja. Osredotočamo se na ohranjanje strank in pridobivanje novih poslov, ki jih lahko množično opravljamo na poštnih okencih. Nadaljujemo z reorganizacijo, informatizacijo in posodobitvijo poslovanja. Pri poslovnih paketih razvijamo aplikacije, ki bodo povečale dodane vrednosti obstoječim storitvam. Uvedli smo novo storitev Mali poslovni paket, s katero želimo izboljšati položaj na trgu paketnih storitev. Postavili smo prvi plačilomat na pošti 1101 Ljubljana. Kmalu bo sledilo še 24 samopostrežnih avtomatov – PS Paketomatov, ki bodo omogočali sprejem in oddajo paketov 24/7 na najbolj frekventnih lokacijah v 15 največjih slovenskih mestih.

Na splošno se potencial za rast kaže na področju logističnih, zavarovalnih storitev ter pri oskrbovalnih verigah in pri podpori e-prodaji. Več možnosti za nove prihodke se obeta tudi pri e-arhiviranju podatkov in opravljanju IT storitev – za posameznike, gospodarstvo in državo, ki predstavljajo pomemben element v strategiji Pošte Slovenije. Zavedamo se, da bodo prihodnja leta za nas še vedno zahtevna. Čaka nas še kar nekaj ukrepov, da se bomo uspeli preoblikovati v konkurenčno »pošto prihodnosti«.

V javnosti, zlasti v manjših krajih, je veliko kritičnih vprašanj, zakaj zapirate pošte oziroma racionalizirate poslovanje. Koliko manjših pošt boste predvidoma zaprli do konca leta in ali boste s preoblikovanjem poštne mreže nadaljevali?

Pošta Slovenije v pogodbene pošte preoblikuje od 40 do 50 pošt letno. V skladu z dolgoročnimi strateškimi usmeritvami Pošte Slovenije nameravamo do leta 2017 v pogodbene pošte preoblikovati do 180 pošt po Sloveniji. Sledi II. faza optimizacije omrežja, ki bo zaključena predvidoma do leta 2019. V pogodbene pošte preoblikujemo predvsem manjše in nerentabilne pošte po Sloveniji. Od leta 2012, ko je Pošta Slovenije v pogodbene pošte preoblikovala prve tri pošte po Sloveniji, pa do konca leta 2015 bo preoblikovanih 110 pošt po Sloveniji.

Razlogi?

Razlogi so v naglem padanju števila storitev na poštnih okencih, zaradi česar Pošta Slovenije srednjeročno ne bo več mogla zagotavljati in vzdrževati sedanje mreže poštnih okenc. Preoblikovanje pošt v pogodbene pošte je poslovni model, ki omogoča ohranitev poštnih okenc oziroma pošt tudi na daljši rok. Z navedenim projektom in nujnimi posegi v omrežje Pošta Slovenije počne prav to, kar je njeno poslanstvo. To, da pravočasno v svoje poslovanje vključuje in upošteva dejavnike iz okolja, spremembe tehnologij ipd., ter vsakokratnim okoliščinam primerno vzpostavlja tak sistem, ki ji omogoča zagotavljanje poštnih storitev vsem prebivalcem v RS ne glede na lokacijo. Vzpostavljanje pogodbenih pošt Pošti Slovenije omogoča ohranitev poštnega omrežja tudi na tistih lokacijah, kjer bi jih bila sicer v nasprotnem primeru primorana zapreti.

Za uporabnike še slabša varianta.

Vsekakor. Zavedamo se, da vsi uporabniki organizacijskih sprememb pošt ne odobravajo, večina pa spremembe sprejme z razumevanjem. Temu pritrjuje tudi vsakoletna anketa zadovoljstva uporabnikov pogodbenih pošt, ki jo izvaja Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS.

Kako komentirate nekatera mnenja, da bi morala država prodati Pošto Slovenije?

Republika Slovenija je naš 100-odstotni lastnik, zato je v njeni domeni, kaj bo naredila s Pošto Slovenije. Kot veste, nas je država uvrstila na seznam strateških naložb, tako da zaenkrat o prodaji Pošte Slovenije, kot kaže, ne razmišlja. Sicer pa poleg Avstrije, Nemčije, Belgije, Nizozemske, Velike Britanije, Malte in Portugalske, kjer so se države že delno ali v celoti umaknile iz lastništva poštnih operaterjev, ta proces poteka še v sosednji Italiji in na Japonskem. Za leto 2016 je napovedan na Poljskem. Praksa je, da v primeru prodaje državnega deleža prek borze (Initial Public Offering, IPO) močan interes za nakup deležev pokažejo predvsem zasebni vlagatelji oziroma veliki mednarodni investicijski skladi, ki od svoje naložbe pričakujejo primeren donos. Pri nakupu delnic praviloma sodelujejo tudi zaposleni družb.

Pošta Slovenije je pred kratkim sprejela štiri mednarodna priznanja za poštne znamke. Med drugim tudi Brumnovo nagrado, najvišje strokovno priznanje na področju grafičnega oblikovanja. So odločale oblikovalske rešitve, inovacija in motivika ali kaj drugega?

Med priznanimi nagradami, ki so jih prejele naše znamke, ima prav gotovo Brumnova nagrada, ki je bila podeljena na 7. bienalu vidnih sporočil Slovenije, še poseben pomen. Gre namreč, kot ste omenili, za najvišje strokovno priznanje na področju grafičnega oblikovanja v Sloveniji. Na odločitev o podelitvi nagrade naši znamki je vplivalo več dejavnikov, tako vizualno sporočanje kot kakovostno oblikovanje. Znamke oziroma male umetnine, kot jih imenujemo, so namreč medij, ki imajo kljub svoji majhnosti veliko sporočilno noto. Prav tako so promotor Slovenije v svetu, saj znamke bodisi na pošiljkah ali v albumih zbirateljev praktično prepotujejo svet. Nagrajena znamka, ki je delo priznanega oblikovalca, pa je tudi inovativno in kakovostno oblikovana.

Katere storitve vam finančno dajejo največ – poštne, denarne ali e-storitve in kaj je v ospredju vašega razvoja v letu 2016?

Še vedno največ prihodkov ustvarimo na področju klasičnih poštnih storitev in denarnih storitev. Vendar se obseg tovrstnih storitev v zadnjih nekaj letih precej zmanjšuje, spreminja se tudi struktura tovrstnih pošiljk. Povečujejo se prihodki od nenaslovljene direktne pošte, reklam, oglasnih sporočil, katalogov ter paketnih, logističnih in IT storitev.

Kako se kaže usmeritev k e-voščilom v prazničnih dneh pri poštnem prometu v zadnjih treh letih?

Pošta Slovenije v decembrskem predprazničnem času še vedno beleži povečan promet, vendar seveda tega ni več toliko kot pred leti. Tako je bilo na primer v mesecu decembru 2004 sprejetih dobrih 44,7 milijona navadnih naslovljenih pisemskih pošiljk, za notranji kot mednarodni promet. Če ta podatek primerjamo z obdobjem zadnjih treh let, ko je bilo v letu 2012 v mesecu decembru sprejetih 28 milijonov navadnih naslovljenih pisemskih pošiljk, v letu 2013 skoraj 27 milijonov, v letu 2014 pa dobrih 26,5 milijona, je bil upad zaradi e-substitucije v preteklih letih precejšen. Sedaj se ta trend upočasnjuje, tako da kljub razvoju informacijskih tehnologij pisanje voščil in njihovo pošiljanje s tradicionalno pošto še ni izgubilo svojega pomena.

To je razvidno tudi iz povečanega obsega prometa v predprazničnem času tako iz naslova prenosa naslovljenih navadnih pisemskih pošiljk kot tudi povečanega obsega prodaje voščilnic na poštah. Zaradi povečanega prometa v tem času uporabnikom poštnih storitev priporočamo pravočasno oddajo voščilnic. Tako je bilo v celotnem lanskem letu v notranjem poštnem prometu sprejetih skoraj 273 milijonov navadnih naslovljenih pisemskih pošiljk, v mednarodnem prometu pa prenesenih dobrih 17 milijonov pošiljk. Vključene so pošiljke, ki prispejo iz tujine in ki so poslane v tujino. V decembru 2014 je bilo v notranjem prometu prenesenih 25,7 milijona navadnih naslovljenih pisemskih pošiljk, kar je za dobre 3 milijone več kot znaša povprečje v ostalih mesecih. V mednarodnem prometu pa povprečna količina pošiljk, ki se giblje okoli 1,3 milijona pošiljk mesečno, v mesecu decembru poraste tudi za več kot 50 odstotkov.