Logisti |
 
Prevaljsko logistično podjetje RCM je med tistimi, ki mu nista šla do živega ne kriza ne vstop Hrvaške v EU. Prav te spremembe so se nekoliko bali, saj so bili tranzitni carinski dokumenti velik del poslovanja. Toda v podjetju, kot navaja mag. Sandra Erker, so se še pravočasno usmerili v celovite logistične storitve. Njihov glavni trg je tujina, s kar 85 %. Direktorica je kritična do počasne gradnje prometne infrastrukture in previsokih cen storitev Slovenskih železnic.
 
mag. Sandra Erker

mag. Sandra Erker

Čeprav menedžerji v logističnih podjetjih še vedno ocenjujejo, da ni znakov oživljanja v njihovi panogi, je vaše podjetje v obdobju najhujše finančne krize doživljalo skokovito rast. Kako ste končali leto 2013 in kaj je najbolj pozitivno in negativno vplivalo na poslovanje?
Podjetje je v obdobju najhujše gospodarske krize doživljalo izjemno rast in utrjevalo svoj konkurenčni položaj na trgu špediterskih storitev. Specializirali smo se za carinsko posredovanje in počasi pridobivali ključne lokacije za opravljanje tovrstne dejavnosti. Z visoko stopnjo strokovnosti pri izvajanju storitev in osredotočanjem na tuje poslovne partnerje je podjetje v zadnjih letih doživelo skokovito rast. Kot eno izmed redkih tako ozko specializiranih podjetij, kot je naše, smo se povzpeli med kandidate za dravsko-pomursko gazelo 2013. V sredini leta 2012 smo se kljub novostim v zvezi s pristopom Hrvaške h Konvenciji o skupnem tranzitnem postopku prilagodili in dosegali načrtovano finančno rast. Tudi zaposlovali smo. Že leta 2012 smo začeli reorganizirati podjetje, ker je Republika Hrvaška 1. julija 2013 vstopila v Evropsko unijo. Poslovno leto 2013 bomo končali podobno kot poslovno leto 2011.

Za katere vaše storitve je bilo na trgu največje povpraševanje? Pred vstopom Hrvaške v EU ste opozarjali, da se bo to poznalo pri obsegu vašega poslovanja. Koliko poslov ste izgubili, kam ste se usmerili?
Pred vstopom Republike Hrvaške v Evropsko unijo so po obsegu opravljenega carinskega posredovanja največji del v podjetju obsegali prav gotovo tranzitni carinski dokumenti. Velik del posla je podjetje izgubilo zaradi umika carinskih služb in s tem odprave izvajanja vseh carinskih postopkov na mejnih prehodih Dobovec in Zavrč, kjer so bile locirane poslovne enote podjetja. Prav tako se je zaradi širitve Evropske unije prenehalo izvajanje tranzitnih carinskih postopkov, varnostnih najav ter carinske dokumentacije za potrebe uvoza in izvoza z Republiko Hrvaško.

Podjetje še naprej nemoteno posluje v poslovnih enotah Obrežje, Gruškovje in Koper. Prav tako smo že pred leti začeli zagotavljati celovite logistične storitve. Zaradi vpetosti slovenskega gospodarstva v evropske trgovinske tokove in strateške lege Slovenije smo se odločili izvajati celovite logistične storitve s kombinacijo kopenskega, pomorskega in zračnega prometa, organizacijo skladiščenja, distribucije in izvedbe špediterskih, finančnih in drugih logističnih formalnosti, ki so potrebne za nemoten pretok blaga. Podjetje pa se z leti pretežno usmerja na tuje trge.

Kako slaba kondicija domačega gospodarstva vpliva na obseg transportnih storitev v Sloveniji? Kakšno je razmerje med prevozom blaga na mednarodnem in domačem trgu? V katerih delih Evrope ste najmočnejši?
Slaba kondicija domačega gospodarstva prav gotovo vpliva na obseg transportnih storitev pri nas. Prevozov od slovenskih izvoznikov in k njim ali k uvoznikom je vedno manj, zato se osredotočamo na tovor, ki potuje prek Luke Koper v sosednje države ali iz njih. Razmerje med tujino in Slovenijo je okoli 85 % : 15 %. Največ prevozov opravimo v Avstrijo, Madžarsko, Češko republiko, Slovaško republiko, Italijo, manj pogosti pa so prevozi v balkanske države, Poljsko in Ukrajino.

Kot partner Slovenskih železnic zagotovo spremljate kritične razprave, kaj bi morala Slovenija storiti za razvoj prometne strukture in za močnejšo vpetost v evropske prometne tokove. Pri tem je vloga Luke Koper izpostavljena. Kaj bi morala storiti Slovenija, da bi bolj izrabila konkurenčne prednosti svoje strateške lege?
Menimo, da je za prometno infrastrukturo nujna dograditev drugega tira Koper–Divača, saj dostava vlakovnih kompozicij na tem odseku že dosega maksimum. Nujna je tudi posodobitev nekaterih odsekov, ki še vedno niso elektrificirani in pomenijo dodatne zastoje zaradi menjave lokomotiv. Slovenske železnice bi morale razmisliti tudi o cenovni politiki svojih storitev, saj se mnogi uporabniki raje odločajo za sosednja pristanišča prav zaradi cenejšega železniškega pretovora.

Katere vrste prevoza kažejo največjo rast in koliko se uveljavlja intermodalni prevoz?
Pri nas se že nekaj časa povečuje kontejnerski promet, medtem ko v prevozih v EU prevladujejo kamionski prevozi. Pri kontejnerskem prevozu se je dokaj uveljavil intermodalni prevoz, kar se kaže predvsem v novih povezavah s sosednjimi državami, večjim številom tedenskih in dnevnih odprem in pojavilo se je tudi nekaj novih ponudnikov kontejnerskih blokvlakov.

Dogodki, povezani s položajem prevoznikov v Sloveniji, ciklično kažejo na zaostritve. Kje vidite glavni problem? V cestninah, previsokih globah, v premajhnih subvencijah za ekološka vozila, omejitvah na nekaterih cestnih odsekih?
Razmere izvajalcev transportnih storitev se iz leta v leto zaostrujejo. Težave se kažejo v visokih stroških goriva, plačilni nedisciplini, medtem ko cene transportnih storitev ostajajo nespremenjene. Tako so slovenski prevozniki potisnjeni v nezavidljiv položaj. Menimo, da bi slovenski prevozniki morali imeti subvencije pri cestninah, medtem ko bi vozila, ki samo tranzitirajo Slovenijo, imela višjo cestnino. Nerazumno je, da so cestnine vsako leto višje, prometna infrastruktura pa v čedalje slabšem stanju, celo takem, da se nekateri cestni odseki zapirajo za tovorni promet. Menimo, da so tovrstne razmere nedopustne in ovirajo uspešno vključevanje v evropske prometne tokove.

Kaj ste doslej storili za odgovornejši odnos do okolja?
Največ smo v podjetju naredili prav gotovo z uvedbo e-arhiviranja. V špediterski dejavnosti se porabijo ogromne količine papirja za zagotavljanje arhiviranja dokumentacije po sami zakonodaji. S tega vidika smo se odločili za tovrsten korak, ki v podjetju zmanjšuje uporabo papirja in tonerjev.

Poslovni načrti za leto 2014?
Podjetje v poslovnem letu 2014 usmerja svoj fokus predvsem k tujim poslovnim partnerjem. Cilj podjetja je kar najhitreje nadomestiti prihodek, izgubljen zaradi vstopa Republike Hrvaške v EU. Čeprav bo v prihodnost logistika v našem podjetju ostra, smo optimistični.