Vojaška logistika |
 
Kakšne so podobnosti in razlike med vojaško logistiko in logističnimi sistemi v gospodarstvu? Gre za podobne procese in izzive, povsod predvsem za racionalizacijo in zmanjševanje stroškov. Major mag. Valter Bosotina, ki predava na Fakulteti za logistiko v Celju, poudarja predvsem pretok znanja. Sicer pa je načelo »5P« po njegovem v logistiki stalnica.
 
Valter Bosotina

Valter Bosotina

Čeprav za vojaško logistiko veljajo nekatere posebnosti ali značilnosti, je najbrž več podobnosti z logistiko kot panogo, za katero danes stroka poudarja, da odločilno vpliva na poslovno učinkovitost. Kaj menite?

Vojaška logistika se od gospodarske logistike razlikuje po obsegu dejavnosti in po okoliščinah, v katerih deluje. V vojaških sistemih je obseg logistike širši kot v gospodarski logistiki. Poleg prostorske in časovne transformacije materiala, energije, ljudi in informacij vojaška logistika obsega še druga področja: vzdrževanje materialnih sredstev, zdravstveno oskrbo ljudi in živali, zagotavljanje in vzdrževanje infrastrukture ter zagotavljanje in upravljanje finančnih virov. Tudi pogoji delovanja so pogosto različni od tistih, v katerih deluje gospodarska logistika, predvsem v bojnih delovanjih. Gospodarska logistika je v primerjavi z vojaško tržno naravnana.

Kljub očitnim razlikam med vojaško in gospodarsko logistiko imata oba logistična sistema podoben namen delovanja in temeljni cilj, ki izhajata iz t. i. načela »5P«: zagotoviti prave dobrine, v pravih količinah, na pravem mestu, ob pravem času in za primerno ceno oziroma minimalne stroške. Iz namena in temeljnega cilja delovanja izhajajo še druge podobnosti, ki se nanašajo na načrtovanje, organizacijo in izvajanje logistike v obeh sistemih.

Kakšne spremembe doživlja sodobna vojaška logistika v zadnjih letih in kaj pomeni v obrambnem sistemu države?

Za nemoteno delovanje obrambnega sistema je pomembna učinkovita obrambna logistika, ki se nanaša na materialno in zdravstveno podporo vojaške obrambe in je vgrajena v nacionalno logistiko. Sestavni del obrambne logistike je vojaška logistika, ki jo je ameriški admiral in eden izmed utemeljiteljev sodobne vojaške logistike Henry E. Eccles opisal kot »most med nacionalnim gospodarstvom in oboroženimi silami«. Sodobnega bojevanja ni mogoče več izvajati brez sočasne uskladitve naporov civilne družbe in vojaškega sistema. Država mora biti sposobna zagotavljati neprekinjeno podporo vojaških enot, tako da omogoča njihovo življenje, premike, usposabljanje in vzdrževanje miru, mobilizacijo v kriznih razmerah in bojevanje v vojni. Vojaška logistika je tisti člen, ki zadostne količine vojaškega materiala posreduje do zadnjega vojaka na bojišču.

In kakšne so spremembe oziroma novosti?

Pred vojaško logistiko se postavljajo novi in veliki izzivi, zato se nenehno spreminja. Čeprav je gospodarska logistika nastala na podlagi izkušenj vojaške logistike, je danes situacija drugačna. Vojaška logistika je zaostajala za gospodarsko logistiko, ki se je bila prisiljena razvijati zaradi zmanjševanja logističnih stroškov podjetij. Danes prenos znanja in najboljših izkušenj poteka iz gospodarske v vojaško logistiko in prispeva k oblikovanju njene učinkovitosti in ekonomičnosti. Te izkušnje temeljijo na konceptu oskrbovalne verige, uporabi zunanje oskrbe (outsourcinga) in uvajanju sodobnih tehnoloških rešitev.

Ali vse to zajema vojaški logistični sistem?

Definicija logistike, dogovorjena v Natu, opredeljuje odnose med proizvajalci in porabniki. Iz nje izhaja glavna delitev logistike v Ministrstvu za obrambo RS (MO). Deli se na proizvodno ali nabavno logistiko in logistiko porabnikov. Proizvodna (nabavna) logistika je v pristojnosti organizacijske enote MO, pristojne za logistiko, uporabniška logistika pa težiščno v pristojnosti Slovenske vojske (SV).

Proizvodna logistika se ukvarja z raziskovanjem, načrtovanjem, razvojem, nabavo in sprejemom materiala od zunanjih dobaviteljev. Zato proizvodna logistika skrbi za kakovost, standardizacijo, kodifikacijo, medsebojno povezljivost z drugimi državami v Natu, javna naročila in sklepanje pogodb, ukrepe za varovanje zdravja in varstva pri delu, varstva pred požarom in varstvo okolja.

Logistika porabnikov, znana tudi kot logistična podpora SV, se ukvarja s sprejemom sredstev v redno uporabo, njihovim shranjevanjem, prevozom, vzdrževanjem (vključno s popravilom in servisom), delovanjem in na koncu odstranjevanjem iz uporabe. Logistika porabnikov vključuje tudi nadzor nad zalogami, prevoz, ravnanje z materialom in ustrezno usposabljanje logističnega osebja. Temeljna organizacijska delitev logistične podpore je delitev na medsebojno povezljiva in soodvisna logistična funkcionalna področja SV: oskrbovanje, premiki in transport, vzdrževanje (materialnih sredstev), zdravstvena oskrba, vojaška infrastruktura in finančna zagotovitev.

Omenjate funkcionalnost. Zakaj tudi za vojaško logistiko velja slogan z manj narediti več?

Zaradi spremenjenega varnostnega okolja po koncu hladne »vojne« je prišlo do zmanjševanja finančnih sredstev za oborožene sile. Dodatne zahteve po zmanjšanju vojaških organizacij, tudi vojaške logistike, se pojavljajo v času ekonomske krize. Po drugi strani pa prihaja do povečanih zahtev, ki bi jih logistika morala izpolniti. Dejansko bi z manj morali narediti več. Da bi vojaška logistika to dosegla, jo je treba preoblikovati. Cilj, ki ga želimo doseči, je zmanjšati zaloge materiala na različnih ravneh oskrbovalnega sistema (po vzoru Just In Time), povečati hitrost pretoka in količine materiala v oskrbovalnem sistemu in možnost predvideti logistične potrebe vojaških enot. Tako bi dosegli boljšo učinkovitost in ekonomičnost.

Katerim transportnim zmogljivostim daje sodobna vojaška logistika prednost?

Premik je del vojaškega delovanja, s katerim se zagotavlja sprememba lokacije sredstev in oseb. Vrsta transporta pomeni način, kako se to počne. Glede na razdalje, ki se premagujejo pri premikanju vojaških sil in sredstev, delimo premike na strateške, operativne in taktične. Za premik lahko uporabljamo različna transportna sredstva za različne oblike transporta: kopenski (cestni, železniški, po notranjih vodnih poteh), pomorski in zračni. Sodobna vojaška logistika ne daje prednosti nobeni vrsti transporta. Vrsta prevoza je odvisna od naslednjih dejavnikov: transportna zmogljivost, transportna infrastruktura (predvsem na območju napotitve vojaških enot), hitrost, cena, varnost, zanesljivost, točnost, varstvo okolja itn. Vsaka vrsta prevoza ima svoje prednosti, pomanjkljivosti in omejitve in vseh navedenih zahtev ne more nobena samostojno izpolniti. Pri izbiri najprimernejše transportne poti in transportnega sredstva je treba vse te dejavnike primerjati in izbrati optimalno različico.

Ali velja to tudi za oskrbovalni sistem?

Za oskrbovalni sistem sodobnih oboroženih sil je bistveno povezovanje v oskrbovalne verige od zunanjih dobaviteljev prek vojaške logistike do končnega uporabnika oziroma zadnjega vojaka na bojišču. Vsi ti udeleženci morajo biti povezani v enoten informacijski sistem, ki zagotavlja stalno izmenjavo informacij. Če enotnemu informacijskemu sistemu dodamo tehnologijo avtomatske identifikacije (črtna koda, RFID), ki omogoča avtomatsko zajemanje podatkov o materialnem toku in njihov prenos v informacijski sistem, dobimo popolno preglednost materialnega toka v vojaškem oskrbovalnem sistemu. To pa presega tradicionalni koncept logistike in pomeni prehod na višjo raven obvladovanja materialnega toka v celotni oskrbovalni verigi.

Vojaška zgodovina uči, da so armade na bojiščih izgubile vojno zaradi slabe logistike in neučinkovitega upravljanja logističnih sredstev. Ali je danes drugače?

Logistika je bila in je še vedno eden pomembnejših dejavnikov, ki bistveno vpliva na določeno vojaško operacijo, jo včasih omejuje ali celo narekuje način njene izvedbe. Še vedno velja pregovor: »Bitka je dobljena ali zgubljena zaradi logistike, še preden je izstreljen prvi naboj.« Geografska omejenost in nizka intenzivnost bojevanja v sodobnih vojaških operacijah sta vzrok, da te niso tako odmevne kot na primer bitke iz druge svetovne vojne. Tudi posledice neučinkovite vojaške logistike sodobnih vojaških operacij nam niso preveč znane, vendar to ne pomeni, da jih ni. Logistično načelo »5P« (prave dobrine, v pravih količinah …) je temeljni cilj vsakega logističnega sistema in se v vojaški zgodovini ni spreminjal. Spreminjali so se logistični procesi, metode in tehnologije vojaške logistike. Naš cilj pa je, da se temu načelu čim bolj približamo in zagotovimo dobro izhodišče za vojaške enote, ki jih logistično podpiramo.

Kakšno logistično podporo daje Slovenija v zvezi NATO? Bo Natu na razpolago tudi Falcon?

Logistična podpora v zvezi Nato temelji predvsem na nacionalni logistiki in na določeni stopnji večnacionalne podpore, ki postaja vse pomembnejša. Kot polnopravna članica zveze Nato je Slovenija sprejela del obveznosti pri izvajanju kolektivne obrambe, ki zahteva od Slovenske vojske aktivno vlogo pri krepitvi mednarodnega miru, varnosti in stabilnosti. Tudi pri vojaški logistiki smo sprejeli obveznosti za zgraditev nekaterih logističnih zmogljivosti za potrebe zavezništva. Nekatere smo že dosegli, druge se še gradijo. Tako smo že oblikovali in zagotovili transportno enoto (četo), ki je na Kosovu izvajala transport blaga za vse sodelujoče države v vojaški operaciji KFOR. Poleg tega ima SV nekatere premične zdravstvene zmogljivosti in transportni helikopter, ki so na razpolago zavezništvu. V fazi oblikovanja je še enota za logistično podporo konvojev. Nekatere sprejete obveznosti so bile zaradi ekonomske krize, v kateri je Slovenija, sporazumno preklicane, na primer: zagotovitev dveh transportnih letal, oblikovanje enote za prečiščevanje vode in čete za prevoz goriva.

Falcon se po daljšem mirovanju spet uporablja. Predvsem je namenjen prevozom slovenskih politikov. Informacija o možnosti uporabe Falcona za VIP prevoze v zvezi Nato je neuradna, zato se o njej ne bi pogovarjal.