Investitor se najprej vpraša, kdaj se naložba povrne

Kje je točka preloma, ko se mora podjetje odločiti za avtomatizacijo v logistiki?
Na to vprašanje je izredno težko odgovoriti, saj splošnega odgovora ni. Vse je odvisno od posameznega podjetja in okolja, v katerem deluje. Praksa sicer pravi naslednje: podjetja se za avtomatizacijo v logistiki odločajo, ko imajo na voljo dovolj sredstev, saj ne gre za poceni rešitve. Ko jim izračuni, izdelani na podlagi obsega poslovanja, kažejo, da bi avtomatizirano skladišče ali transport in druga poslovna mesta prinesla več prednosti kot ročne in/ali polavtomatizirane rešitve, se odločijo.

Veljajo pri vpeljavi rešitev avtomatizacije kakšne omejitve?
V primeru, da ima podjetje na voljo dovolj finančnih sredstev, večjih omejitev ni. Še najbolj omejujoči so lahko drugi pogoji, denimo prostor ter objekt, kjer poteka dejavnost. Včasih se lahko podjetje širi le v zrak ali zemljo.

Na katerih področjih v logistiki je uporabljene največ avtomatizacije?
Med panogami na tem področju prednjačijo farmacija, živilska industrija ter vse vrste podjetij z intenzivno, masovno proizvodnjo, kjer je vloga skladišč velikega pomena. Pomemben je predvsem obseg poslovanja, večji kot je, več je avtomatizacije.

Kakšne so tipične rešitve v praksi?
Na področju farmacije se avtomatizacija navadno uporablja za spremljanje in vodenje proizvodnje in poslovanja. Pomembni sta natančnost in sledljivost opravil, seveda tudi ponovljivost. Znotraj procesov je avtomatizacija zaželena, saj poskrbi, da je napak čim manj. Skladišča so v zadnjem času še posebej podvržena avtomatizaciji. Vpeljujejo se avtomatsko vodena dvigala, roboti, ki sami pobirajo blago. Avtomatizacija oziroma avtomatsko vodenje je lahko v tesni povezavi s transportom. V praksi zasledimo avtomatizirane vozičke ter transporterje, ki povezujejo skladišče ter posamezne proizvodne celice. Veliko je tudi polavtomatskih rešitev, pametnih omar … Gre za sisteme, ki znajo sami delovati. Človek se vse bolj umika stroju. Za avtomatizacijo v splošnem velja, da pohitri, poenostavi, poveča natančnost in poceni postopke, ki jih sicer opravljajo ljudje.

Ali avtomatizacija zgolj znižuje stroške ali je lahko tudi konkurenčna/tehnološka prednost?
Prednosti, ki jih prinaša avtomatizacija, je kar nekaj. Največkrat podjetje lahko hitreje opravlja svoje delo, pa tudi natančnost dela je navadno večja. Tehnološka prednost je neposredno povezana s tem, kako dobro podjetje te rešitve vpelje v procese. Pri tem so izredno pomembni dobra informacijska podpora, procesi ter seveda ekipa ljudi, ki razume, kaj dela.
Ima pa avtomatizacija tudi kakšno slabost, ki jo vsekakor velja upoštevati. Podjetja se morajo zavedati, da je z avtomatizacijo poslovanja veliko fiksnih stroškov, ki odpadejo predvsem na vzdrževanje, porabo električne energije … Za avtomatizacijo velja, da je tehnološko zahtevnejša, naprednejša, ni pa edino merilo napredka. Podjetje lahko zelo dobro shaja tudi z ročnimi procesi. Včasih je lažje pokriti špice v skladiščih, ki so manj avtomatizirana, s preprostim dodajanjem delovne sile – morajo pa biti procesi dobro informacijsko podprti.

Ali sploh obstaja logistično podjetje brez avtomatizacije?
Obstaja, z viličarji v skladiščih dela še danes veliko podjetij in, kot rečeno, to ni nujno slabo. Obseg prodaje/proizvodnje, torej same količine izdelkov so tiste, ki določajo tehnologijo, ki bo uporabljena. Pred uvedbo avtomatizacije je treba pretehtati vse pluse in minuse – tudi polročni postopki so lahko odlično optimizirani in posledično visoko učinkoviti.

Veljajo v Sloveniji na področju avtomatizacije kakšne posebnosti? Kaj pa v regiji?
O posebnostih ne bi mogel govoriti. Kar zadeva vpeljavo avtomatiziranih rešitev na področju logistike, je ta bolj kot od države ali regije odvisna od posameznega podjetja in njegove dejavnosti. Naša podjetja so precej manjša, zato velik, avtomatiziran sistem uporablja nekaj večjih slovenskih podjetij, ki si kaj takega lahko privoščijo. Ne nazadnje je tudi delovna sila pri nas cenejša kot v kakšnih bolj razvitih državah in po večji vpeljavi avtomatizacije podjetja niti ne čutijo potrebe.
V regiji razmer ne poznam najbolje, ocenjujem pa, da je stanje na področju avtomatizacije v logistiki še za kakšno razvojno stopnjo slabše kot pri nas. Pri uvajanju najsodobnejših rešitev prednjačijo »farmacevti« (Hemofarm, Pliva …), za ostala podjetja pa so večje rešitve na področju avtomatizacije bolj izjema kot pravilo.

Kakšna je povprečna višina investicij in kdaj se povrne?
Vse je odvisno od posameznega primera, višina investicij zelo niha – npr. v primeru visokoregalnih skladišč vedno govorimo o milijonih €. Doba povrnitve investicije se tipično meri v letih, v povprečju znaša več kot 5 let, tudi občutno več, če gre za velike projekte. Isto velja za časovno komponento – od ideje do postavitve mimogrede mine leto dni.

Kakšni so trendi pri avtomatizaciji logistike v svetu in katere tehnološke rešitve ponujate v Špici International?
Avtomatizacija logistike v podjetju, interna logistika, je precej odvisna od tega, kaj podjetje dela, na kakšnih enotah skladišči in izdaja blago, kakšne so frekvence in količina uskladiščenja in izskladiščenja blaga ipd. Ocenjujem, da je stopnja vgrajene opreme za avtomatizacijo odvisna od stroke in njenih zakonitosti. Proizvodno podjetje tipično manipulira s paletami. V tem primeru je avtomatizirano skladišče VRS (visoko regalno skladišče) z visokoregalnim dvigalom (Lek, LM …), podjetje, ki izvaja distribucijo, pa poleg takih dvigal potrebuje še drugačno opremo, ki bo zagotovila ne samo avtomatsko uskladiščenje in izskladiščenje palet, temveč tudi manjših enot, kjer so frekvence IN/OUT precej višje, do nivoja avtomatskega komisioniranja posameznega izdelka (npr. Salus, Kemofarmacija …). Poleg tega so znani sistemi pick by light ipd.
Poleg avtomatskih transportnih linij, ki vodijo do VRS, vse pogosteje uporabljajo bolj fleksibilne avtomatsko vodene vozičke, zlasti za oskrbo delovnih mest ter za transport do avtomatske transportne linije (npr. Krka …). Stopnja avtomatizacije je v največ primerih že »vgrajena« pri projektu novega skladišča, proizvodnje ipd. Naknadno spreminjanje, zlasti k bolj avtomatizirani opremi, običajno zahteva zelo visoke stroške. Seveda pa mora biti vse dobro informatizirano. Pri odločitvi za avtomatizacijo procesa ali dela procesa se investitor vedno vpraša, kdaj se naložba povrne in kakšen je proračun za opremo.