Domel | Jože Volfand |
 
Lastniška struktura zaposlenih in bivših zaposlenih jim omogoča uravnotežen odnos do okolja in kapitala. Naše odločitve, ocenjuje mag. Matjaž Čemažar, predsednik uprave družbe Domel, so lahko na dolgi rok bolj trajnostno naravnane. Ne mislimo zgolj na kratkoročne kapitalske dobičke. Integralna funkcija med okoljem, prostorom in prebivalstvom je naše izhodišče pri izboru novih projektov. Seveda pa kot globalna firma v proizvodnji sprejemajo tudi kompromisne rešitve, torej ne samo tistih, ki so za okolje najboljše, če hočejo ohraniti konkurenčnost. Kljub temu njihovi rezultati, posebej pri energetski in snovni učinkovitosti ter pri integralnem pristopu k zeleni tranziciji poslovanja, potrjujejo stalno zeleno rast podjetja. Od optimizacije poslovanja do novih tehnologij in do življenjskega cikla izdelka. Mag. Matjaž Čemažar pravi, da se zavedajo, kaj je njihov strateški razvojni izziv – odličnost na ključnih tehnologijah in pripravljenost na čas, ko bo omejen dostop do materialov, brez katerih njihova proizvodnja ne more.
 
Matjaž Čemažar

Matjaž Čemažar

Nekaj časa je že od podnebne konference v Katovicah. Kakšno sporočilo ste dobili menedžerji, ki ste, eni bolj zavzeti, drugi manj, ko gre za podnebne spremembe? Kaj vam pove podatek, da so se v Sloveniji v zadnjih dveh letih povečale emisije toplogrednih plinov?

Vpeti smo v globalno ekonomijo. Veliko naših odločitev je zavestno okoljsko manj ambicioznih, kot bi lahko bile, če ne bi bili vpeti v globalne trende. V konkurenčnost, ki jo moramo dosegati na globalni ravni. Emisije so povezane z rastjo gospodarstva. Če gledamo enoto proizvoda, se emisije zmanjšujejo. Je pa bila gospodarska rast hitrejša, kot je napredek pri zmanjševanju emisij. Ozaveščenost se izboljšuje. K temu pripomorejo tudi ukrepi in regulativa s strani Bruslja. To, kar je za Domel ključno in kar že več let zasledujemo, pa je učinkovita raba električne energije. Smo proizvajalci elektromotorjev. Elektromotor je porabnik električne energije. To, kar mi lahko naredimo, je, da v proizvod vložimo manj električne energije in izboljšamo energijski izkoristek elektromotorja. To je naše vodilo že več let. Kupci nas po tem prepoznavajo. Čedalje večkrat smo zaradi te kompetence, znanja in naše filozofije nominirani pri novih projektih.

URE je sporočilo iz Katovic?

Tako. To je voda na naš mlin.

V zavesti kreatorjev zelene tranzicije Slovenije ima Domel status podjetja z integralnim zelenim pristopom. Katere vrednote so temelj vaše zelene identitete? In koliko to vpliva na vaše inovativno prenavljanje poslovanja?

Podjetje je v lasti zaposlenih in bivših zaposlenih in s takšno lastniško strukturo je v odnosu do kapitala drugače uravnoteženo, kot je drugod. Naše odločitve so lahko na dolgi rok bolj premišljene. Ne mislimo zgolj na kratkoročne kapitalske dobičke. V Selško dolino smo vpeti z zagotavljanjem delovnih mest. Smo družbeno odgovorni do kraja in do okolja. V okoljski politiki imamo zapisano, da želimo okolje našim naslednikom zapustiti vsaj tako dobrega, kot smo ga prejeli od naših prednikov. Pri proizvodnih procesih in razvoju novih izdelkov se odločamo za višjo snovno učinkovitost, da za izdelek porabimo manj materialov in energentov. Vse to zmanjšuje vplive na okolje. Vpetost v prostor in v okolje je podprta z našo lastniško strukturo. Usmerjajo nas tudi potrebe po zagotavljanju delovnih mest lokalnim skupnostim. Integralna funkcija med okoljem, prostorom in prebivalstvom je naše izhodišče, ki jo podpiramo tudi z vrednotama, kot sta skrb za zaposlene in pripadnost.

Vendar pa ste globalna firma. Kupci so velike svetovne firme, multinacionalke. Ali tudi vaši kupci razmišljajo v zadnjih letih nekoliko drugače? Se v multinacionalkah drugače gleda na elemente trajnostnega razvoja?

Čuti se napredek, ozaveščanje se krepi. Res je, da se zavest krepi s pretvezo izboljšanja ugleda v očeh končnih uporabnikov in z različnimi marketinškimi potezami. S strani kupcev imamo vedno več vprašalnikov, ki se nanašajo na vire naših surovin, na stopnjo reciklabilnosti izdelkov oziroma tudi na tehnologije, ki jih uporabljamo, in v kakšni meri obremenjujejo okolje.

Kaj jih najbolj zanima v vprašalnikih?

Stopnja možnosti ponovne uporabe materialov. Konfliktni materiali, lista prepovedanih materialov. Nekaj je seveda tudi marketinških in politično motiviranih vprašanj.

Kot globalni dobavitelj elektromotorjev ste pred izzivom, kakšna bo življenjska doba elektromotorja. Danes postaja metoda LCA pri dizajnu prvo vodilo. Kako je z življenjsko dobo vaših izdelkov?

Pred nekaj leti smo na fakulteti za strojništvo naredili dva izračuna ogličnega odtisa za dva naša izdelka. Prvi izdelek je bila sesalna enota, ki ima relativno kratko življenjsko dobo, približno 700 ur obratovanja, kar je v aplikaciji ekvivalent 10 let. Na drugi strani smo delali izračun industrijskega motorja za prezračevanje, kjer je življenjska doba 70.000 ur, kar je v primeru stalnega obratovanja ravno tako 10 let. Ugotovili smo, da ima slednji motor 98 % ogljičnega odtisa, ko obratuje. Ta motor porabi ogromno električne energije in je bil vpliv tehnologij proizvodnje, sestavnih delov in recikliranja na ogljični vtis od začetka do konca izdelka zelo zanemarljiv. Za ta izdelek je bil to logični rezultat. Presenetila pa nas je sesalna enota, ki obratuje manj časa, porabi manj energije in je bil rezultat tudi čez 90 %. V tem izdelku je bilo približno 95 % ogljičnega odtisa povezano z uporabo. To je bilo presenečenje, ker smo mislili, da se bo v izračunu ogljičnega odtisa pokazal tudi vpliv transporta. Delali smo primerjavo med izdelkom, proizvedenim v Sloveniji, in izdelkom, proizvedenim na Kitajskem. Transport je skoraj zanemarljiv. To je bil še en pokazatelj, da je usmeritev v energetsko učinkovitost izdelka res prava. Največ lahko prispevamo s tem, da motor deluje s čim višjim izkoristkom energije.

In ko izdelek nič več ne obratuje, se lahko reciklira? V celoti ali ne?

Odvisno, za katere izdelke gre. Nekaj izdelkov je takšnih, ki so težko razstavljivi. Najbolj sporna tehnologija pri nas so duroplasti. Teh žal ne moremo ponovno uporabiti za isti namen, lahko jih uporabimo v degradirani funkciji.

Pa jih veliko uporabljate?

Ja, pri nas so močna blagovna skupina. Iz njih izdelujemo sestavne dele elektromotorjev in komponente za avtomobilsko industrijo. Z zadnjo inovacijo pa s tem materialom zabrizgamo navitje elektromotorja, da je še težje razstavljiv. Je pa res, da s to inovacijo prihranimo več kot 20 % osnovnih surovin, to je železa in bakra. To je na tehtnici. Porabimo manj surovin, s tem smo bolj konkurenčni. Je pa res, da smo pri razstavljivosti izdelka slabši.

Imate pregled življenjske dobe večine vaših izdelkov?

Cela produktna paleta Domelovih motorjev se spreminja. Iz programa, ki je bil 80 % usmerjen k široki potrošnji, smo se usmerili na bolj profesionalne industrijske pogone, kjer je življenjska doba že po naravi daljša. Pri široki potrošnji se je trend z uvedbo energijske nalepke na sesalnikih izboljšal. Energijska nalepka predpisuje minimalno življenjsko dobo. Izdelki, ki so prihajali iz Daljnjega vzhoda, so se tudi morali izboljšati. Trend se je obrnil.

Domel_elektrini_motorji_in_pogoni

Ko optimiziramo procese in izdelke, si vedno prizadevamo za čim višji energijski izkoristek, skrbimo za skladnost z okoljevarstvenimi standardi in za možnost recikliranja. Stalno izboljšujemo tehnologijo električnih motorjev in pogonov, naš cilj pri tem je zmanjšati porabo energije in posledično zmanjšati tudi vplive toplogrednih plinov.

Kakšne prednosti imajo vaši vakuumski motorji v primerjavi s konkurenco? Ali tehnološki razvoj omogoča še naprej zelo visoke tehnološke proizvode, hkrati pa manjša uporabo virov, manj materialov, odpravo neobnovljivih virov?

Če omenim vakuumski motor za sesalnik oz. sesalno enoto. Domelov motor je 20 % lažji kot primerljiv kitajski motor. Zaradi bolj optimiranega dizajna za iste karakteristike porabimo manj bakra, železa, aluminija. To je rezultat našega razvoja, rezultat optimiranja. Trend pri elektromotorjih so hitrejši vrtljaji. Tako se potreba po materialih manjša. Fizikalne meje premikamo z boljšimi tolerancami, z drugimi materiali. Meje premikamo korak za korakom.

Mesto predsednika uprave ste prevzeli po dolgi kilometrini pri razvoju in raziskavah v podjetju. Kaj je v tem trenutku glavni tehnološki izziv Domela?

Materiali in nove tehnologije. Vse gre v smeri snovne in energetske učinkovitosti. Prihajamo do fizikalnih omejitev oziroma do omejitev materialov. Zaradi razvoja se vedno globlje spuščamo v poznavanje materialov. Na dolgi rok so materiali za nas največji, vitalni razvojni izziv.

Ne le za vas. A kaj lahko storite sami, v povezavi z našo znanostjo in v verigi z dobavitelji?

Imamo relativno močno in razvejano verigo naših kupcev ter uporabnikov naših izdelkov. Trendi so jasni. Boljši izkoristki, nižje teže, manj materiala. To so dejstva, ki so znana. Imamo močno dobaviteljsko verigo, ki vsaj za ključne surovine pretežno temelji na tujih virih. Tukaj je vrzel. Domači proizvajalci surovin, ki bi bili lahko naši dobavitelji, so relativno slabo povezani, predvsem pa vidimo vrzel med njimi in vrhunskimi odseki na naših raziskovalnih inštitucijah.

Se ne da spremeniti?

To, kar mi vidimo na področju materialov v Sloveniji, je vrzel. Domel je predelovalec materialov. V Sloveniji je močna znanstvena baza pri osnovnih raziskavah materialov. Predelovalci surovin pa so relativno slabo razviti in nepovezani v Sloveniji. Mi to vrzel čutimo. Pri strateških surovinah je naš dobavitelj globalni trg.

Če govoriva o trajnostni zgodbi Domela, je točna ocena, da ste z inovacijami spreminjali model razvoja v zeleno in krožno gospodarstvo? Katere inovacije so bile ključne za premike?

O snovni učinkovitosti kot ključni odliki krožnega gospodarstva sem že govoril. Tudi o tem, da je naš fokus v veliki meri usmerjen na energetsko učinkovitost. Velik del naših inovacij izhaja iz tehnoloških rešitev ali pa gre za konstrukcijske rešitve. Velikokrat pa gre za konstrukcijsko-tehnološko rešitev. Z inovacijami se usmerimo na aplikacijo in poskušamo optimirati ne samo izkoristek našega izdelka, ampak celotnega sistema.

Se je ta aplikacija pokazala kot tržno zanimiva?

Po navadi pri razvoju sodelujemo s končnim kupcem.

A nekatere inovacije so bile najbrž posebej zanimive za globalni trg?

Takih inovacij je več. Naj naštejem le nekatere: razvoj energetsko učinkovitega EC motorja za ventilacijske sisteme, razvoj pogona za pralni stroj, vakuumski motorji za energijsko nalepko za sesalnik, EC motor za baterijske sesalnike.

Če primerjate vaše proizvode in konkurenco na globalnem trgu, kje so vaše konkurenčne prednosti?

S kupcem začnemo domišljati dizajn izdelkov že v zgodnji razvojni fazi. Ti izdelki na trgu nimajo primerjave, ker gre za zelo usmerjen razvoj. Naše kompetence so ključne za odločitev kupca. Najbolj so na prepihu naši vakuumski motorji za sesalnike. Zadnja generacija teh motorjev, razvita za energijsko nalepko, tehta 750 g z izkoristki 52-54 %, kitajski motor je po karakteristiki primerljiv, vendar tehta 1.100 gramov.

Radi se primerjate s kitajskimi proizvodi. Kaj pa z evropskimi?

Na trgu motorjev za sesalnike v Evropi nimamo konkurence. Vsi pomembnejši konkurenti prihajajo s Kitajske, tam je danes tudi sestavljenih največ aparatov.

Postaviva Domel na globalni trg s produktnim portfelijem. Kje ste?

Govoriva o sesalni enoti. Globalna slika je takšna, da v Evropi obstaja le še en nepovezan proizvajalec, ki pa ne investira več, je ostal s tehnologijo v letu 2005.

Ste sami in edini?

Ves razvoj se je preselil na Kitajsko. Na Kitajskem pa so se koncentrirali tako japonski kot kitajski proizvajalci. Mi smo z iskanjem komponent na Kitajskem pomagali razviti njihov trg. Danes je 80 % proizvodnje sesalnih enot na kitajskem trgu.

Ali si vas že ogledujejo?

Po gabaritih so v bistvu večja podjetja, kot smo mi. Ni resnejših namer.

Inovacij ni brez raziskav in denarja. Koliko vlagate v raziskave?

Povprečno za razvoj in raziskave vlagamo 4 % od prihodkov. Ta delež se je v zadnjih letih krepil. Poleg tega vsako leto vložimo med 8 in 12 % prihodkov v novo tehnološko opremo in digitalizacijo procesov. Ogromno vlagamo v razvojno-raziskovalni potencial.

Torej imate kadre v razvoju in raziskavah?

Preko 100 inženirjev od skupno 1300 zaposlenih v Sloveniji.

Najbrž tudi zaradi povezav z znanostjo v Sloveniji?

Sodelujemo s fakultetami, z Institutom Jožef Stefan, Kemijskim inštitutom. Zelo močna je naša štipendijska politika. Zelo dobre prakse so doktorski študiji, kjer naredimo miks med delom v podjetju in delom na fakulteti. Tako pridemo do dobrih strokovnjakov in pristnih odnosov z laboratoriji na fakulteti.

Brez prijav na različne razpise v Sloveniji in širše najbrž ne gre?

V preteklih letih smo bili kar uspešni. Sodelovali smo na vseh razpisih, od razvojnih centrov, kompetenčnih centrov, centrov odličnosti. Sodelujemo v treh SRIP-ih. Vključujemo se, je pa res, da se pogoji razpisov za velika podjetja v zahodni regiji zelo poslabšujejo. So tako slabi, da tehtamo med uveljavljanjem davčnih olajšav ali sodelovanjem pri razpisih. Razpis zahteva dosti več administrativnega dela. Zato in zaradi racionalne uporabe resursov znotraj firme smo se že odpovedali kakšnemu sodelovanju na razpisih.

Veliko ste govorili o snovni in energetski učinkovitosti. In uporaba sončne energije?

Naša lokacija v Železnikih ni najboljša. Kar se objekta tiče, smo implementirali toplotne izmenjevalnike na kompresorju, energetsko sanirali objekte in namestili varčno razsvetljavo. Nov objekt v Škofji Loki pa je z izmenjalnikom toplote in toplotno črpalko skoraj samooskrben. Naše spogledovanje s tehnologijo gorivnih celic pa je del naše dolgoročne strategije, saj hočemo postati pomemben ponudnik ključnih komponent teh sistemov. V tej tehnologiji želimo pustiti svoj pečat. V to tehnologijo vstopamo kot proizvajalci črpalke za vodik in črpalke za kisik.

Je tu razvojna rast? Zdi se, kot da v Sloveniji ni premikov.

V Sloveniji res ne. Bilo je malo zatišja. Zdaj pa se vzpostavlja nekaj aplikacij, ki so zelo zanimive. Predvsem v transportu.

Kdo pa lahko v Sloveniji poleg Domela pospeši razvoj?

Slovenski prostor je omejen. Kemijski inštitut z razvojem materialov, Institut Jožef Stefan z razvojem regulacijskih sistemov. Mi s komponentami. Bilo je kar nekaj interesa za integratorje. Dejstvo pa je, da se je razvoj tehnologije preselil na Japonsko. Japonski avtomobilisti delajo bistveno hitreje in bistveno več kot preostali svet. Severna Amerika sicer nadaljuje razvoj. Zelo zanimiv je v Nemčiji vlak na vodik. Je zanimiva ideja za tiste proge, ki niso elektrificirane. Nadomestitev za diselske lokomotive. To je tehnologija, ki je zrela. Danes ekonomsko ni čisto povsem primerljiva. Če se pa povežeta ekološki vpliv in zmanjševanje odvisnosti od fosilnih goriv, je rešitev na dlani.

Sodelovali ste na dveh sejmih v Tokiu in Dubaju. S čim poskušate šarmirati tehnološki svet?

Gre za nišne trge. V Tokiu nastopamo z industrijskimi puhali. To je za nas nov trg, ki pa hitro raste. Japonsko odkrivamo z industrijskimi visokotehnološkimi rešitvami. V Dubaju smo razstavljali laboratorijsko opremo. Imamo pet poslovnih enot. Ena od teh se ukvarja z laboratorijskimi aparati, centrifugami, sesalniki, inkubatorji. Iščemo priložnosti na tem trgu.

Ste bili v Dubaju opaženi?

Razstavljali smo tretjič. Že prvi dve leti je bilo vzpostavljenih veliko stikov. Da se blagovna znamka prime, pa malo traja. Večjih poslovnih uspehov zaenkrat še ni. Treba je biti vztrajen.

Vaša dobaviteljska veriga je zelo raznovrstna. Ali jim postavljate zahteve glede zelene tehnologije?

Imamo kodeks. Od naših dobaviteljev zahtevamo, da ta pravila oziroma kodeks spoštujejo. Zapisana so naša osnovna načela. S tega vidika nadgrajujemo in poskušamo prenašati standarde, ki jih postavljajo kupci, da jih prenesemo navzdol po dobaviteljski verigi.

Vizionarji govorijo, da smo sredi četrte industrijske revolucije. Kje ste vi kot globalno podjetje?

Četrta industrijska revolucija je postal moderen izraz. Za nas je pomembno, da digitalizacija posega v naše poslovne in tehnološke procese, v naše izdelke. Zavedamo se vseh treh vidikov. Četrta industrijska revolucija niso samo avtomati in roboti. Kar želimo, je, da bi se naši procesi znali med seboj pogovarjati in sami regulirati. Najbolj napredne naše naprave so končne testne postaje, ki jih razvijamo skupaj z Inštitutom Jozef Stefan. Na podlagi algoritmov se naprava odloči, ali je izdelek skladen s specifikacijami ali ni. Razvijamo zasnove sistema, da bi se procesi nastavljali in regulirali na podlagi zajetih parametrov in pametnega algoritma. S tega vidika smo na prehodu v četrto industrijsko revolucijo. Potem so poslovni procesi, logistične poti, ki so čedalje pomembnejše in so pri njih velike rezerve. Naši izdelki, elektromotorji, komunicirajo s centralnim nadzornim sistemom. Kreiramo predrazvoj, da naš motor pošilja podatke v oblak in bi mi lahko dostopali do vsakega motorja na trgu. To je še zelo vizionarsko, vendar so orodja pripravljena. Razmišljamo, kakšno storitev lahko kupcu še ponudimo. Na primer, da mu prodamo motor in da mu zagotovimo še storitev optimiranja obratovalnih parametrov med delovanjem.

Mislite na vse elektromotorje, ne samo na sesalne enote?

Mislim predvsem na motorje bolj zahtevnih aplikacij. Motorje za prezračevanje. Najbolj odmevna aplikacija so podatkovni strežniki za google in facebook. Vsi ti procesorji se grejejo in jih je potrebno hladiti. Z našimi elektromotorji hladimo podatkovne centre učinkoviteje kot konkurenca.

Kaj lahko ogrozi vaš vodilni položaj na trgu pri produktih, ki so sedaj zelo konkurenčni?

Naši vodilni izdelki so zelo odvisni od naprednih materialov. Recimo trajni magneti. Če se Kitajska odloči, da trajne magnete zapre, omeji, praktično ostanemo brez vira ključne surovine.

Trajnih magnetov ni nikjer, se jih ne da nadomestiti?

To je zgodba zadnjih dvajsetih let. Spremljajoče tehnologije so zelo umazane, zato so se zelo hitro umikale iz razvitega sveta. Kitajska je za ceno ekoloških obremenitev, ki so jih s tem povzročili, povzela to proizvodnjo in obvladuje 95 % trga. Vsa elektrifikacija vozil praktično temelji na motorjih s trajnimi magneti. To je strateška pozicija, ki si jo je Kitajska izborila. Preostali svet to zelo naivno opazuje in zaradi kratkoročnih koristi celo podpira.

Ali merite ogljični odtis podjetja?

Ne.

Ali razmišljate o tem?

Naredili smo vzorčne izračune za nekaj izdelkov. Za proizvodno lokacijo je bila narejena ena ocena, nimamo pa rednih meritev.

Pričakovani poslovni rezultati?

Načrtujemo rast, 13 %. Zelo je povezana s projekti za avtomobilsko industrijo, a njena rast je v zadnjih mesecih ogrožena. S predvideno rastjo se nam spreminja produkta paleta in tudi stroškovna struktura, zato pričakujemo letos več izzivov na področju obvladovanja stroškov.

Konkretno?

Prodaja je planirana na 166 mio in 6 mio čistega dobička, se pravi 4 %, kar ni nekaj posebnega.

Kaj pa naložbe?

Naložbe so povezane z novimi nominacijami. Imamo dve močni nominaciji za električna in hibridna vozila. Že drugo leto so praktično vse naše investicije podrejene temu segmentu. Investiramo na nivoju 12 do 15 mio letno, predvsem v opremo.

Sodelujete pri projektu Edison?

Bili smo povabljeni, nismo pa pristopili. Edison podpiramo na načelni ravni. Ideja je dolgoročno in vizionarsko naravnana in kot taka za slovensko gospodarstvo strateško pomembna.

Kateri izvozni trgi so vam primarni?

Nemčija. 20 % direktne prodaje gre v Nemčijo. Še 30 % prodaje gre nemškim kupcem s proizvodnimi obrati v Romuniji, na Madžarskem, na Poljskem. Naša odvisnost od nemške avtomobilske industrije je velika. Zelo nas tudi zanima, na kakšen način sodelovati pri elektrifikaciji kitajskega avtomobilskega trga, ki bo največji.