Sončna elektrarna na večstanovanjski stavbi | V. E. |
 
To, kar so zmogli stanovalci na Ulici Gustla Štravsa na Jesenicah, kjer je skupina GEN-I postavila prvo sončno elektrarno na večstanovanjski stavbi v Sloveniji, se ne zgodi pogosto. A se da. Stoodstotno soglasje stanovalcev in lastnikov stanovanj je zraslo na stroškovnem interesu, saj si bodo s samooskrbo znižali stroške za elektriko. Vendar pa odločitev za zeleno energijo kaže na ozaveščenost stanovalcev, ki so dokazali tudi izjemno socialno zrelost, saj je zmagala popolna kolektivna naklonjenost projektu. Sončna elektrarna ima 36,7 kW moči, letno bo proizvedla 37.000 kilovatnih ur zelene energije, kar pomeni na leto za 17 ton manj emisij ogljikovega dioksida. In kako so pristopili k naložbi? Odgovarjajo Robert Jelenc, dr. Dejan Paravan in Brane Zajović.
 

Naložbo bodo poplačali obročno, elektrika bo cenejša

Robert Jelenc, foto: Bor Slana

Robert Jelenc, foto: Bor Slana

Robert Jelenc, direktor družbe GEN-I Sonce (vodja projekta izgradnje SE na Jesenicah)

Doslej je GEN-I Sonce gradil sončne elektrarne na enostanovanjskih objektih. S spremembo uredbe o samooskrbi z električno energijo iz OVE ste lahko odprli tudi prvo sončno elektrarno na večstanovanjski stavbi.

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije, ki je bila objavljena v maju 2018, je bila v delu, ki se nanaša na možnost samooskrbe na večstanovanjskih objektih zelo skopa. Vendar je jasno opredelila možnost izgradnje naprave za samooskrbo na večstanovanjskem objektu, zato smo se odločili, da projekt le poskusimo izpeljati. Zaradi skoposti zakonodajnega okvira je bil projekt, predvsem z vidika priprave dokumentacije, zelo kompleksen. To je bila novost tudi za izvajalce nalog SODO, v konkretnem primeru za distribucijsko podjetje Elektro Gorenjska. Izziv namreč predstavlja, da se v enostanovanjskem objektu v večini primerih urejajo zadeve le z eno osebo, ki je hkrati tudi lastnik, investitor in podpisnik vseh dokumentov, potrebnih za izgradnjo naprave. Večstanovanjska stavba ima lahko deset in več sogovornikov. Ti so lahko lastniki, solastniki ali samo najemniki nepremičnine. Izvedba tega projekta ter z njim pridobljeno znanje predstavljata praktično model za izvedbo tovrstnih projektov v prihodnje.

Katere prednosti so prepričale stanovalce, kakšen je bil njihov vložek in kako se jim bo povrnila naložba?

Naj omenim, da so stanovalci že nekaj let nazaj izvedli podoben postopek, sicer manj kompleksen, saj so se odločili vgraditi toplotno črpalko, ki danes ogreva sanitarno vodo celotnega bloka. Izgradnja sončne elektrarne je tako neke vrste logična nadgradnja samooskrbe stavbe. Stanovalcem smo omogočili investicijo, ki se bo povrnila v sedmih letih, poplačali jo bodo v 84. obrokih tako, da se jim stroški, v primerjavi s trenutnimi stroški za električno energijo, v teh sedmih letih, dejansko ne bodo povečevali.

Pri večstanovanjskih stavbah se praviloma zgodi, da se ob večinski pripravljenosti za takšne naložbe nekateri stanovalci izognejo sodelovanju. Kako boste zasnovali sistem trženja in komuniciranja, da bi Slovenijo lahko zajel interesni val za skupinske sončne elektrarne?

Vsekakor se zavedamo, da določen odstotek populacije temu ne bo naklonjen in da bo žal 100 % participacija redkost. Zavedanje, da je potrebno za okolje in za prihodnje generacije nekaj narediti, se bo krepilo. Zato tudi menimo, da bodo stanovalci hitreje pristopali k takšnim investicijam in bo manj nesodelovanja kot pri drugih investicijah v večstanovanjskih stavbah.

Kako bi lahko okoljska, energetska politika, zeleni krediti bank in upravljavci večstanovanjskih objektov spodbudili izgradnjo skupinskih sončnih elektrarn?

Prva priložnost sta nova uredba o samooskrbi in sprememba Energetskega zakona, ki deloma, kolikor je razvidno iz predlogov, ki so v javni oziroma medresorski obravnavi, že poenostavljajo proces pridobivanja dokumentacije. Naslednji korak predstavlja opredelitev vseh potrebnih pogojev do samega priklopa SE, da se ti standardizirajo, da postanejo čimbolj enostavni in hkrati zagotavljajo vse varnostne parametre. Z jasno, enostavno okoljsko in energetsko zakonodajo bi bili tako izpolnjeni osnovni pogoji, ki bi k sodelovanju vzpodbudili tudi upravljalce večstanovanjskih objektov, s katerimi bi posledično lažje nagovarjali in ozaveščali ciljno populacijo k prehodu v nizkoogljično družbo. Tako bi znatno pripomogli k zmanjševanju emisij CO₂ v Sloveniji.

Občine so lahko zgled pri sončnih elektrarnah

dr. Dejan Paravan

dr. Dejan Paravan

Dr. Dejan Paravan, direktor strateškega inoviranja družbe GEN-I

Kaj pričakujete od Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, ki bi moral kot strateški dokument s konkretnimi spodbudami podpreti razogljičenje na vseh ravneh z uvajanjem OVE? Kako lahko pri tem sodelujejo občine?

Od NEPN pričakujemo jasne usmeritve, na katerih segmentih in s katerimi ukrepi bomo dosegli ambiciozne, a nujno potrebne cilje glede omejevanja vplivov na podnebne spremembe. Področje OVE je gotovo eno od teh, pri čemer morajo biti smernice iz NEPN prenesene v ustrezne zakonske in podzakonske akte, ki bodo omogočili njihovo realizacijo. Občine so lahko zelo pomemben pospeševalec procesa demokratizacije v energetiki, saj delujejo lokalno. Lokalni energetski načrti so vsekakor koristni pri določanju strateških usmeritev, a na koncu štejejo le dejanja. Zato bodo občine naredile največ s konkretnimi aktivnostmi in zgledom. Občine bi morale biti v lokalnem okolju zgled občanom s postavitvijo sončnih elektrarn za samooskrbo na svojih objektih. Prav tako lahko občine igrajo pomembno povezovalno vlogo med različnimi subjekti v lokalnem okolju pri tvorjenju energetskih skupnosti.

Od povsod veliko pohval, radi pa bi še večjo samooskrbo

Brane Zajovic, foto: Bor Slana

Brane Zajovic, foto: Bor Slana

Brane Zajović, predstavnik stanovalcev večstanovanjske stavbe na Jesenicah

Kako ste uspeli prepričati 23 stanovalcev večstanovanjske stavbe za skupno sončno elektrarno? Ali je začetek zgodbe pri toplotni črpalki?

To je naš tretji večji projekt. Prvi težji projekt je bil toplotna črpalka za ogrevanje sanitarne vode. Imeli smo kar nekaj težav. Najprej smo morali urediti dovoljenje za odklop od mestnega toplovoda, nato smo morali poiskati podjetje, ki bi bilo pripravljeno postaviti toplotno črpalko na večstanovanjski stavbi. Večina podjetij ni želelo oziroma si ni upalo prevzeti takšnega projekta in odgovornosti zanj. A na koncu smo le prebili led.

Drugi projekt je bila nato fasada, tretji pa sončna elektrarna. Na podlagi dosedanjih pozitivnih učinkov in seveda prihrankov je bilo stanovalce lažje prepričati v investicijo za sončno elektrarno. Pomembno je bilo predvsem dejstvo, da ne bodo dodatno finančno obremenjeni in da bodo po preteku financiranja imeli manjše stroške, istočasno pa pripomogli k zmanjšanju emisij in s tem varovanju okolja.

Kako dolgo ste se z več partnerji, najprej seveda s sostanovalci, dogovarjali za sončno elektrarno. Gre za prvi primer v Sloveniji, za novost in zgledov ni bilo. Kako to, da so vam verjeli?

Res je. Gre za prvi projekt v Sloveniji in zgledov resnično ni bilo. Imeli smo uredbo, ki je sicer dovolila postavitev, a v njej ni bilo definirano, na kakšen način in kako to izvesti. Dejansko lahko trdimo, da je naš projekt prvi zgled za bodoče tovrstne projekte v Sloveniji. Bistvo projekta nedvomno temelji na znižanju mesečnih stroškov. Stanovalce sem skušal prepričati tako, da sem jim obrazložil, da živimo pod isto streho in da je vsak posameznik odgovoren za uspeh projekta. Šlo je praktično za medsebojno zaupanje. Celotni Sloveniji smo dokazali, da znamo in zmoremo biti enotni ob tako pomembnih odločitvah. Od odločitve pa do dejanske izvedbe je preteklo približno 6 mesecev. Največ časa smo porabili za usklajevanje dokumentacije. Potrebno je bilo pridobiti popolno soglasje lastnikov in solastnikov stanovanj.

Vložek ni bil majhen. Kako boste sofinancirali naložbo?

Naložbo je v celoti financiralo podjetje GEN-I. Poudaril bi, da gre za financiranje, ki mesečno posameznika ne bremeni z dodatnimi stroški. Ker gre za 50 % samooskrbe, je strošek financiranja 50 % od obstoječe mesečne obveznosti. Na primer: nekdo, ki je prej plačeval 30 eur za električno energijo, sedaj plačuje 15 eur za financiranje samooskrbe in 15 eur za električno energijo, ki jo samooskrba ne pokriva. Po 7 letih, to se pravi po preteku financiranja, ob enakem procentu samooskrbe, bo družina, ki porabi npr. 300 kWh električne energije mesečno, 150 kWh proizvedla sama z lastno sončno elektrarno, 150 kWh bo obračunanih po tarifi, ki je predpisana s strani dobavitelja električne energije, s katerim ima sklenjeno pogodbo. Posledično je moja želja in seveda tudi želja stanovalcev, da zvišamo procent samooskrbe. Rad bi se še enkrat zahvalil vsem stanovalcem za podporo in sodelovanje, podjetju GEN-I za uspešno izveden projekt, predvsem predsedniku uprave GEN-I Sonca dr. Robertu Golobu, ki je dal ”zeleno luč” za realizacijo projekta.

Ali se je morda pokazal interes za vaš projekt še pri kom v jeseniški občini ali v Sloveniji?

Prejeli smo veliko pohval in pozitivnih odzivov za izvedbo projekta. Kontaktirali so me še drugi predstavniki stanovalcev za podrobno predstavitev projekta. Prav tako predstavniki energetske skupnosti Slovenije.

Kako bi lahko Slovenija izvedla več takšnih projektov, kot je vaš?

Vsekakor sem mnenja, da lahko vplivni ljudje in ljudje, ki imajo čut ter skrb za malega človeka, najbolje in najučinkoviteje ozaveščajo ljudi. Potrebno bi bilo spremeniti tudi zakonodajo, jo poenostaviti, zmanjšati birokratske postopke. Zelo pomembna je finančna spodbuda s strani države.

Nadaljujete z naložbami v vašem večstanovanjskem bloku? Je zdaj pri sostanovalcih še več pripravljenosti za skupne akcije?

Takoj, ko bo zakonodaja to omogočala, seveda tudi nadgradnjo za višjo samooskrbo, torej za več kot 50 %, kot je sedaj dovoljeno. Mogoče celo postavitev polnilnih postaj za električna vozila, ko bo čas za to.