|
 
Z januarjem je začela veljati nova Uredba o zelenem javnem naročanju, zato smo Ministrstvo za okolje in prostor vprašali, katere novosti bodo morale zanimati naročnike in ponudnike. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je odgovorilo, ali še naprej izvažamo preveč dragocene hlodovine in kako nastaja gozdno-lesna veriga ter zakaj manjše kmetuje zapirajo vrata hlevov oziroma ukinjajo kmetijsko dejavnost.
 

Novosti v novi Uredbi o zelenem javnem naročanju

Ministrstvu za okolje in prostor ter Ministrstvu za javno upravo smo poslali o novi Uredbi o zelenem javnem naročanju naslednja vprašanja:

  1. Katere novosti in zahteve prinaša nova uredba za zeleno javno naročanje naročnikom in katere proizvajalcem oziroma ponudnikom storitev? V čem bodo postopki racionalnejši in v koliki meri hkrati zahtevnejši, saj vsebina uredbe želi spodbuditi uveljavljanje nekaterih pomembnih načel krožnega gospodarstva, na primer življenjski ciklus izdelka?
  2. Po novem niso več del uredbe izrecne okoljske zahteve in merila za posamezne predmete, za katere je obvezno zeleno javno naročanje. Zanje bo izdelano priporočilo. Kdo bo opredelil vsebino priporočila kakšno bo na primer za živila, za električno energijo ali za cestna vozila?
  3. Uredba ne določa več obveznih okoljskih zahtev, pač pa mora naročnik upoštevati okoljske vidike. Katere najbolj, saj so temelji za prehod v zeleno in krožno gospodarstvo znani? Pri katerih predmetih bi moral naročnik posebej skrbno navesti želje iz priporočila?
  4. Zakaj so v novi uredbi prejšnjim 12 predmetom dodani novi, po katerih merilih se je zanje odločil zakonodajalec?
  5. Med drugim naj bi Uredba o zelenem javnem naročanju spodbujala podjetja k pridobitvi okoljskih znakov in k izboljšanju ogljičnega odtisa izdelkov. Kako bo naročnik meril okoljske rezultate ponudnikov oz. po katerem merilu bo oddajal naročila? Kakšen vpliv bo imela cena, ki je doslej odločilno vplivala na naročnikovo odločitev?
  6. Uredba navaja, da bo proizvajalčeve navedbe o okoljskih vplivih posameznega blaga, storitve ali gradnje preverila neodvisna inštitucija. Katere inštitucije bo angažiral naročnik, kdo bo plačal te stroške in koliko bo to vplivalo na trajanje postopka?
  7. Kako bo zakonodajalec pomagal proizvajalcem, da bodo lahko dobro pripravili prijave na razpise?
  8. Koliko je v pripravi uredbe sodelovalo gospodarstvo?
  9. Ali je morda znano, kolikšen obseg sredstev bo v letu 2018 na razpisih, kjer bo potrebno upoštevati uredbo o zelenem javnem naročanju?

Odslej obvezno zeleno javno naročanje za 20 predmetov

Zeleno javno naročanje je v Sloveniji obvezno že od leta 2011. Nova Uredba o zelenem javnem naročanju (Uredba o ZeJN), ki je stopila v veljavo 1. januarja letos, pa v ureditev zelenega javnega naročanja prinaša nekaj novosti.

Nova ureditev zelenega javnega naročanja je bila oblikovana ob upoštevanju praks in dosedanjih izkušenj v Sloveniji ter po vzgledu drugih držav EU. Sledi tudi okoljskim zahtevam in merilom, ki jih je kot priporočilo državam članicam oblikovala Evropska komisija. Vendar so nekoliko prilagojeni razmeram na slovenskem trgu javnih naročil. Okoljske zahteve in merila Evropske komisije se oblikujejo v dogovorjenem in transparentnem postopku, v katerem sodelujejo tako proizvajalci (industrija) in zainteresirani deležniki. Okoljske zahteve EU se praviloma pripravljajo sočasno s kriteriji za okoljski znak EU za posamezen proizvod, t.im. okoljska marjetica.

Zeleno javno naročanje je tako v skladu z novo Uredbo o ZeJN obvezno za več predmetov javnega naročanja. Medtem ko je bilo do sedaj zeleno javno naročanje obvezno za 12 predmetov, je po novem to število večje, in sicer 20. Dodatni predmeti zelenega javnega naročanja so bili izbrani ob upoštevanju okoljskih zahtev in meril za predmete zelenega javnega naročanja, ki jih je oblikovala Evropska komisija, ter ob upoštevanju dosedanje prakse in potreb na področju zelenega javnega naročanja v Sloveniji. Poleg javnega naročanja električne energije, živil in gostinskih storitev, elektronske pisarniške opreme, televizorjev, gospodinjskih aparatov, ki se uporabljajo v neprofesionalne namene (hladilniki, zamrzovalniki in njihove kombinacije, pralni stroji, pomivalni stroji, sušilni stroji, sesalniki in klimatske naprave), projektiranje oziroma izvedba gradnje stavb, pohištva, čistil, storitev čiščenja in pranja perila, cestnih vozil, pnevmatik in električnih sijalk in svetilk, za katere je bilo zeleno javno naročanje obvezno že do sedaj, je po novem obvezno tudi za javno naročanje tekstilnih izdelkov, projektiranja oziroma izvedbo gradnje cest, grelnikov vode oziroma prostorov ter hranilnikov tople vode, sanitarnih armatur, opreme za stranišča na splakovanje in opremo za pisoarje, stenske plošče, razsvetljavo v notranjih prostorih, cestno razsvetljavo in prometno signalizacijo, vrtnarske storitve, kmetijske in druge proizvode ter opremo in stroje za vrtnarjenje in tovorna in delovna vozila za zbiranje odpadkov.

Nova Uredba o ZeJN pa ne določa več konkretnih obveznih okoljskih zahtev, temveč določa cilje za posamezne predmete, ki jih morajo naročniki doseči pri vsakokratni oddaji naročila. Ti cilji so sicer ambiciozni, vendar dosegljivi. Na podlagi preteklih izkušenj je bilo namreč ugotovljeno, da je bilo obvezne temeljne okoljske zahteve v določenih primerih zelo težko izvajati oziroma jih ni bilo vedno smiselno uporabiti pri oddaji oziroma izvedbi javnega naročila. Naročniku je torej z dopustnostjo izbire okoljskih kriterijev, primernih in po potrebi prilagojenih konkretnemu javnemu naročilu in okoliščinam naročanja, ob zasledovanju obveznega cilja oziroma ciljev, omogočena potrebna diskrecija pri oddaji javnih naročil. Zaradi nove zasnove ureditve se tako predvideva bolj poenostavljeno zeleno javno naročanje, saj sama ureditev končno omogoča prilagoditev zahtev naročila okoliščinam posameznega primera in spodbujanje raznolike prakse in inovacij. Namen Uredbe o ZeJN pa še vedno ostaja zagotavljanje javne potrošnje, ki manj obremenjuje okolje, ob tem pa še spodbujanje okoljskih inovacij, razvoja, proizvodnje in ponudbe okoljsko primernejših izdelkov in storitev ter dajanje zgleda zasebnemu sektorju.

Namesto okoljskih zahtev, ki so bile doslej urejene v obvezujočih prilogah Uredbe o ZeJN, pa je Ministrstvo za javno upravo (MJU) skupaj z resornimi ministrstvi, in če je bilo to mogoče, ob upoštevanju predlogov stroke in zainteresirane javnosti, pripravilo primere posodobljenih in novih okoljskh kriterijev. Ti tako niso več sestavni del uredbe, temveč imajo vlogo priporočil. Za njihovo vsebino (pripravo in dajanje dodatnih pojasnil naročnikom kot tudi ponudnikom) so pristojna posamezna ministrstva. Uredba o ZeJN je namreč horizontalen predpis za doseganje ciljev sektorskih politik, zlasti okoljske, in se prepleta z ureditvami posameznih resorjev. Primeri okoljskih zahtev in meril so od 9. januarja 2018 objavljeni na spletni strani Direktorata za javno naročanje na Ministrstvu za javno upravo (http://www.djn.mju.gov.si/sistem-javnega-narocanja/zeleno-jn). V primerih je tudi opisan ustrezen pristop pri ZeJN in način dokazovanja. Med ustrezna dokazila sodijo tudi okoljski certifikati in znaki, predvsem tisti tipa I po ISO standardizaciji, saj označujejo okoljsko kakovost določenega blaga, storitve ali gradnje, ki je bila podeljena po določenih merilih s strani neodvisnega organa. Tudi ostala možna dokazila mora predložiti ponudnik v razpisni dokumentaciji, naročnik pa jih preveri.

V skladu z Uredbo o ZeJN lahko naročnik okoljske vidike v postopek javnega naročila vključi na več načinov, in sicer npr. v tehničnih specifikacijah, kot razlog za izključitev, kot pogoj za sodelovanje, merilo za oddajo javnega naročila ali posebno pogodbeno določilo. Pri tem Uredba o ZeJN določa, da naročnik merila za oddajo javnega naročila praviloma opredeli tako, da se vsaj eno izmed meril oziroma del stroškov v življenjski dobi nanaša na okoljske vidike, ki so zapisani v Uredbi o ZeJN. Ključno je torej, da se pri javnem naročanju ne upošteva le nakupna cena, temveč tudi stroški delovanja, vzdrževanja, potrošnega materiala in razgradnje ter drugi zunanji, eksterni okoljski stroški. Tu uredba naročnike usmerja v razmišljanje o upoštevanju načel krožnega gospodarstva, predvsem:

  • naročanje z uporabo ‚krožnih‘ meril: reciklabilnost, delež recikliranih materialov, ponovna uporaba, povratna embalaža,
  • naročanje novih izdelkov, ki so pomembno boljši z vidika življenjske dobe, razstavljivosti,
  • naročanje storitev namesto izdelkov in novi poslovni koncepti: najem namesto nakupa, deljenje (sharing) uporabe, nakup in odprodaja nazaj.

Na podlagi statističnih podatkov lahko ugotovimo, da je v letu 2016 30,37% vseh oddanih javnih naročil v Sloveniji vsebovalo najmanj en okoljski vidik (kar glede na vrednost oddanih javnih naročil predstavlja 20,74%). Od tega je bilo 38,82% zelenih javnih naročil na prostovoljni podlagi, torej so pri teh naročilih naročniki okoljski vidik upoštevali prostovoljno. Zaradi širšega spektra predmetov javnega naročanja, za katere je zeleno javno naročanje po novem obvezno ter že omenjene povečane fleksibilnosti pri doseganju okoljskih ciljev pa gre v prihodnje pričakovati povečanje deleža zelenih javnih naročil.

Ker se Ministrstvo za javno upravo skupaj z resornimi ministrstvi zaveda, da je zeleno javno naročanje bolj kompleksno od običajnega in od naročnikov terja boljšo in temeljitejšo pripravo na postopek javnega naročanja, se nameravajo, podobno kot doslej, zagotoviti usposabljanja oziroma izpopolnjevanja o zelenem javnem naročanju, s katerimi se bo ozaveščalo naročnike in ponudnike o okoljski problematiki in konceptu zelenega javnega naročanja, hkrati pa zagotovilo tudi prenos dobrih in slabih praks med naročniki in ponudniki. Prvo v vrsti tovrstnih predstavitev oziroma usposabljanj je MJU izvedlo skupaj z MOP že v mesecu decembru 2017, predstavitev pa je dostopna na spletni povezavi (http://www.djn.mju.gov.si/direktorat-za-javno-narocanje/izobrazevanja).

Kakšna je rast v lesni industriji

Na nedavni seji Sveta za gozdno lesno verigo so sicer razpravljali o stanju gozdov in sanaciji po vetrolomu ter napadu podlubnikov, a na njej je minister mag. Dejan Židan ugotovil, da »imamo rast v lesni industriji«. Kateri podatki kažejo na spremembe in razvoj lesno-predelovalne industrije in kolikšen delež domače lesne surovine v primeri s prejšnjimi leti je lani predelala slovenska lesna industrija. Kako se povezujeta gozdarstvo in lesarstvo, kar je ena izmed glavnih nalog Sveta za lesno gozdno verigo?

Iz začasnih podatkov Statističnega urada Slovenije izhaja, da se je v letu 2017 nadaljeval trend rasti lesne in pohištvene panoge, in sicer sta prodaja in izvoz višja za 6-7 %, zaposlenost pa je višja za okoli 2,5 %.

Slovenija je sicer že nekaj let izrazit neto izvoznik nepredelanega okroglega lesa. Zunanjetrgovinski presežek je v letu 2016 tako znašal 2,6 milijona m3. Se pa je v prvih desetih mesecih lanskega leta po podatkih SURS izvoz hlodovine iglavcev (1, 2 milijona m3) glede na enako obdobje v letu 2016 zmanjšal za 15 %. Prav tako se je zmanjšal zunanje trgovinski presežek pri hlodovini iglavcev, in sicer za 8 %, se pa je povečal pri listavcih (slabše kakovosti) in lesu za kurjavo (41 %).

Osnovni dokument, ki povezuje gozdarstvo in lesarstvo je Akcijski načrt za povečanje konkurenčnosti gozdno-lesne verige do leta 2020 »Les je lep«, ki ga je pripravila široko zasnovana delovna skupina deležnikov iz gozdno-lesne verige, potrdila pa ga je Vlada RS leta 2012. MKGP v okviru svojih pristojnost na področju gozdno lesne verige pokriva predvsem izvajanje gozdne politike. Kot aktivni deležnik pa je v izvajanje Akcijskega načrta za povečanje konkurenčnosti gozdno-lesne verige v Sloveniji do leta 2020 vključen tudi z ukrepi Programa razvoja podeželja. V programskem obdobju 2014 – 2020 se poleg investicij v gozdarsko opremo in mehanizacijo ter gozdne prometnice tako podpira tudi naložbe v predindustrijsko predelavo lesa.

Svet za gozdno-lesno verigo pa obravnava aktualne vsebine s področja gozdarstva in lesarstva in je posvetovalni organ ministra za kmetijstvo na področju gozdno-lesne verige. Posreduje mu neobvezujoča mnenja k pomembnejšim odločitvam na teh dveh področjih.

MKGP lahko letos podpre okrog 4000 majhnih kmetij

Lani je iz ekološke pridelave izstopilo 300 hribovskih kmetij, v več delih Slovenije pa se za ukinjanje kmetijske dejavnosti odločajo manjše kmetije konvencionalne kmetijske pridelave. Koliko manjših kmetij je v zadnjih dveh letih sprejelo takšne odločitve, kaj to pomeni za razvoj podeželja in s katerimi spodbudami bo ministrstvo preprečilo nadaljnje ukinjanje pridelave na manjših kmetijah?

V letu 2017 je v kontrolo ekološke in pridelave oz. predelave vstopilo 123 kmetij , izstopilo pa cca. 50 kmetij in ne 300. Prav tako so to različne kmetije in ne samo manjše kmetije.

MKGP podpira majhne kmetije z različnimi ukrepi. Naj posebej omenimo ukrep za pomoč za zagon dejavnosti, namenjene razvoju majhnih kmetij v okviru PRP 2014-2020. V okviru tega podukrepa imajo EK kmetije prednost pred ostalimi pri izpolnjevanju pogoja glede obtežbe, saj za njih velja nižja obtežba s travojedimi živalmi. Poleg tega pa EK kmetije prejmejo dodatne točke v okviru meril za ocenjevanje vlog. Prav tako pri merilih za ocenjevanje vlog spodbujamo preusmerjanje konvencionalnih kmetij v ekološko pridelavo. Javni razpis je bil objavljen dne 13. 10. 2017. Oddaja vlog na javni razpis je bila možna do 31. 1. 2018. Vlogo na javni razpis je potrebno vnesti v elektronski obliki. Gre za enostavno vlogo, ki ji ni potrebno pošiljati nobenih dokazil v papirni obliki – zmanjšanje administrativnih bremen.

Namen ukrepa: ohranjanje in razvoj majhnih kmetij, ki redijo travojede živali in katerih kmetijska zemljišča ležijo pretežno na OMD. Ohranjanje teh kmetij ima pomembno vlogo pri ohranjanju poseljenosti podeželja, ohranjanju značilne kmetijske krajine, zagotavljanju širših ekosistemskih rešitev v obliki preprečevanja zaraščenosti in ohranjanju biotske raznovrstnosti.

Glavni pogoji za vstop v podukrep: oddana zbirna vloga za neposredna plačila za leto 2017. Kmetija mora imeti v upravljanju najmanj 3 ha in manj kot 6 ha primerljivih kmetijskih površin (PKP). Skupno število živali na kmetiji mora biti večje ali enako 3 glave velike živine (GVŽ) in manjše od 15 GVŽ. Več kot 50 % kmetijskih zemljišč v uporabi leži na OMD, zagotavljanje obtežbe s travojedimi živalmi v obsegu 0,7 GVŽ/ha trajnega travinja, razen za EK kmetije – 0,5 GVŽ/ha. Vlogi na javni razpis je potrebno priložiti enostaven poslovni načrt, kjer se opredelijo cilji, ki jih bo dosegel s pomočjo sredstev iz podukrepa.

Obveznosti upravičenca do izplačila drugega obroka za izplačilo: cilje iz poslovnega načrta je potrebno izpolniti najpozneje v roku 36 mesecev po izdani odločbi, ne bo smel zmanjšati obsega PKP za več kot 10 odstotkov, zagotavljati mora obtežbo s travojedimi živalmi v obsegu vsaj 0,7 GVŽ/ha trajnega travinja; razen za EK kmetije – 0,5 GVŽ/ha.

Razpoložljiva sredstva in znesek podpore: podpora v znesku 5.000 evrov na upravičenca se dodeli kot pavšalna pomoč v obliki nepovratne finančne pomoči v dveh obrokih. Na javnem razpisu smo razpisali vsa, na podukrepu 6.3 razpoložljiva sredstva – 20 mio evrov. Z razpisanimi sredstvi lahko podpremo 4.000 majhnih kmetij, kar po podatkih registra kmetijskih gospodarstev predstavlja približno dve tretjini obstoječih majhnih kmetij, ki izpolnjujejo pogoje za vstop v podukrep. Takih kmetij je približno 6.500.

Podatke glede stanja v kmetijstvu in podatke o velikostni strukturi slovenskih kmetij dobite na spodnji povezavi: http://www.kis.si/f/docs/Slovensko_kmetijstvo_v_stevilkah_OEK/KIS_Slovensko_kmetijstvo_v_stevilkah_2017_SLO_splet.pdf 

Pretekla vprašanja in odgovori