Poslovanje komunalnih podjetij |
 
Za Aleksandra Bastla, ki že več kot tri desetletja strokovno in praktično razvija informatizacijo poslovanja na več področjih, je pa tudi direktor in lastnik podjetja BASS d.o.o. v Celju, ni dileme, kaj naj podjetja digitalizirajo. Njegov odgovor je jasen: vse! Čeprav so kot podjetje s programskimi rešitvami že dolga leta najmočnejši partner komunalnih podjetij v Sloveniji, je njegov strokovni fokus širok in trendovski. V zadnjem obdobju so to tudi pametna omrežja in pametna mesta. A ne le to. Sodeluje pri regulativi tega področja v Sloveniji. Pri Gospodarski zbornici Slovenije vodi sekcijo Ponudnikov Poslovnih Programov (S3P), vodil je delovno telo za pripravo nacionalnega standarda e-slog 1.6.1 za eRačune, ki ga v Sloveniji uporabljamo od začetka leta 2016. Prihodnost je v široko podprtih odprtih platformah, z uporabo Java EE7 pa razvijajo nove rešitve. Aleksander Bastl predava na strokovnih mednarodnih srečanjih, doma pa je podjetje Bass d.o.o. med prvimi specializiranimi podjetji za IT podporo pri množičnih obračunih za vodo, odpadke, plin, toploto, odpadno vodo in podobno. Je član predsedstva programskega sveta in soavtor akcijskega načrta za Strateško Razvojno inovativno Partnerstvo (SRIP) z državo na področju Pametnih mest in Skupnosti (PMiS).
 
Aleksander Bastl foto Boštjan Čadej

Aleksander Bastl foto Boštjan Čadej

Različne so ocene o tem, kako daleč je Slovenija v razvoju digitalizacije in kako se približuje digitalni družbi, a kot strokovnjak, ki dobro pozna komunalno gospodarstvo, lahko ocenite, kje so v digitalizaciji komunalna podjetja?

Komunalna podjetja so ravno zaradi količine podatkov, ki jih trendovsko imenujemo mass data ali big data, bila že davno primorana digitalizirati svoje poslovanje zaradi optimizacije procesov, virov in tudi stroškov. Digitalno transformacijo in digitalizacijo so uvajala med prvimi že v letih mlade Slovenije. Zdaj jo trenutno dokončujejo še na področjih, ki niso popolnoma digitalizirana, predvsem mislim na digitalizacijo dokumentnega gradiva, ki predstavlja glavnino poslovne dokumentacije, ki nastaja pri poslovanju v komunalnih podjetjih. A sedaj se kažejo že novi izzivi digitalizacije. Mislim na enotno obravnavanje podatkov, da bodo vsem razumljivi, in na iskanje odstopanj oziroma anomalij v podatkih, še preden postanejo informacije. Moramo vedeti, da je digitalizacija kontinuiran proces, ki se nikoli ne zaključi. Nenehno se dodajajo nova področja, nove regulative, nova poročanja in novi načini pristopa. Komunalno podjetje mora biti sposobno odgovoriti na vsa vprašanja v trenutku, saj le tako lahko zadovolji vse bolj zahtevnega, vsebinsko in formalno, »komunalno« izobraženega in izkušenega občana.

To govorite iz izkušenj vašega večletnega sodelovanja s komunalnimi podjetji v Sloveniji.

Morda največ o tem pove zgodbica s konference komunalnega gospodarstva. Na konferenci sta predavatelja Sebastijan Zupanc, direktor komunalne zbornice, in Stanka Cerkvenik z Inštituta za javne službe, imela nekaj on-line anket. V živo sta jih opravila med predavanjem teme »Digitalizacija spreminja vse, tudi komunalo!« Prisotne sta vprašala »Digitalizacija me asocira na…«. Potem je anketni sistem razvrstil besede po pogostosti odgovora. Dobili smo zelo zanimiv in za nas spodbuden rezultat, ki samo še potrjuje, kako globoko smo prisotni pri digitalini transformaciji komunalnih podjetij in kako cenijo naša prizadevanja pri transformaciji poslovanje. Namreč, beseda BASS je najbolj pogosta asociacija komunalnih podjetij, ko pomislijo na digitalizacijo, potem pa so sledili: Internet, Računalnik, Napredek, Dostopnosti, Razvoj, Hitrost…

Kaj jim konkretno ponujate?

Naša glavna posebnost so množični obračuni storitev z vsemi podpornimi aplikacijami, ki so bodisi potrebne za obračun, to so popisi merilnikov voda, plin, kalorimetri, podatki o tehtanjih s terena, ali pa so njihova posledica odprte postavke, izterjava, poročila o zaračunanih količinah za potrebe poročanja državi in podobno. Podpiramo celotno poslovanje komunalnega podjetja. Od obračunov komunalnih podjetij, knjigovodstva, izterjave, zaključnih računov, bilanc, obračuna DDV, plačilne naloge, vodenje in amortizacija OS. Nadalje digitalizacija dokumentnega gradiva, to so izdani prejeti računi, DN, dokumenti skladiščnega poslovanja, dopisi, reklamacije, in njegova integracija v celoten informacijski sistem podjetja. Na primer digitaliziran prejeti račun je viden v knjigi prejetih računov, na kartici odprtih postavk, v plačilnih nalogih. Digitalizacijo dokumentnega gradiva pa so začeli pred leti uvajati tudi v ostalih poslovnih subjektih v Sloveniji.

Komunalna podjetja izvajajo različne dejavnosti. Kateri elementi digitalizacije poslovanja lahko najbolj prispevajo k učinkovitosti in racionalizaciji, saj to zahtevajo občani, lastniki in država?

Dodate lahko še inšpekcijske službe ter službe nadzora. Tako dobite ogromno priložnosti za napačno interpretacijo enakih informacij prav za tistega, ki zahteva informacijo. Ugotavljanje izgub, iskanje »črnih« posod, izterjava, to so le tihe posledice digitalizacije. Omogočajo nam, da skupaj spreminjamo svet ničel in enic v konkretne informacije z namenom, da spreminjamo ali izboljšamo poslanstvo podjetja. Pri tem mislim predvsem na trende in odgovornosti na področju varovanja okolja.

A kje je fokus?

Najnujnejši koraki se razlikujejo od podjetja do podjetja. Fokus in cilji spreminjajo korake in njihove prioritete. Vsekakor pa je glavni korak tisti, ki digitalizacijo požene naprej, ki jo nadaljuje do faze, ki se vedno ponavlja. Mi kot informatiki vidimo nujnost digitalizacije glavnih procesov, kar so komunalna podjetja že v večini uredila. Ostali deležniki se avtomatsko prilagodijo in prilagodijo svoj način razmišljanja glavnem toku.

Kako do večje učinkovitosti v poslovanju?

Večja učinkovitost je posledica racionalizacije. Vodilo mora biti, da so edina stalnica spremembe. Optimizacija in s tem racionalizacija je stalen proces. Mislim na vire, procese, komunikacije, na kontrolne mehanizme in poročanje. Učinkovitost se ne pokaže takoj in ne na mestih, kjer smo pričakovali. V večini primerov digitalizacija »obremeni« začetne faze in razbremeni faze, ki uživajo sadove predhodnih. Tako je včasih težava z razumevanjem dodatnega dela. Vsekakor največ pripomore k učinkovitosti optimizacija virov in procesov. Ampak na koncu se pozna vsak promil in vsak najmanjši korak k optimalnemu poslovanju zaradi transparentnosti in dostopnosti vseh informacij, ki so na voljo selektivno.

Racionalizacija v procesu poslovanja?

Racionalizacija pomeni poskus ureditve prehodnih ad-hoc procesov v urejeno poslovanje, ki ima svoja pravila. Postopek racionalizacije je praktična uporaba znanja in izkušenj za doseganje cilja. Na drugi strani pa stroškovna učinkovitost, ki se jo da meriti, pomeni odvisnost med viri in cilji, ki ste jih dosegli. Cilj racionalizacije je povečati učinkovitost z boljšo uporabo enakih možnosti. Tako lahko dosežemo enak učinek z manjšimi viri/sredstvi ali sredstvi, ki jih je treba pridobiti, na primer avto industrija in roboti. Namen racionalizacije je doseči učinkovitost, usklajevanje in nadzor nad poslovanjem in informacijami, ki so osnova in zaključek poslovanja.

Torej lahko govoriva o dodani vrednosti.

Dodana vrednost je namen poslovanja in s tem ustvarjanja presežka za nadaljevanje poslovanja, razvoja in investiranja v prihodnost. Seveda digitalizacija niža stroške, optimizira poslovanje in s tem se povečuje razlika med prihodki in stroški. Digitalizacija je dodana vrednost za podjetje že po definiciji. Analiziranje in »kopanje« po podatkovnih skladiščih nas pripelje do novih spoznanj. Odkrivamo napake in odstopanja, za katere prej sploh nismo vedeli ali pa si jih nismo mogli dokazati. Vse to je dodana vrednost. Nekatere komunale imajo digitalizacijo že kot del poslovanja. Za številna podjetja pa digitalizacija pomeni strateško spremembo, ki zahteva preoblikovanje večine obstoječih procesov. Zanje prednosti in dodana vrednost mogoče ni tako očitna, vsaj na začetku ne. Vsako podjetje se mora zavedati, da v času in svetu modernih tehnologij prav digitalizacija pospešuje sodelovanje med podjetji B2B in s končnimi potrošniki B2C. In če se vrnem h komunalam. Komunalna podjetja so danes sodobne družbe z izobraženimi in strokovnimi ekipami, ki pomagajo izboljševati percepcijo o komunalah, kot smo si jo dolga leta ustvarjali.

Pravite, da za marsikatero podjetje pomeni digitalizacija strateško spremembo. Ovire?

Digitalizacija je odvisna od vseh in vsega. Vsak zaposlen mora imeti dovolj jasno vizijo, kaj se od njega pričakuje, in mora prispevati svoj del maksimalno kvalitetno in pravočasno. V preteklosti določeni deli ekip niso čutili digitalno, ampak so digitalizacijo celo ovirali, češ saj nam vse deluje. S časom so spoznali, da je digitalizacija nujna za povezovanje podatkov v informacijo, ki jo na koncu verige poslovanja potrebujemo za obstoj. Pametne naprave v vsakdanjem življenju uporablja že skoraj vsak. Ustvarile so koncept nepogrešljivosti prikazovanja največje možne količine informacij naenkrat ne glede na možnost obdelave ali ustvarjanja dodane vrednosti. S seboj nosimo vse kontakte, vse slike, vse maile, a tega uporabljamo do največ 10 %. Ta vidik je ustvaril big data. Zbirajmo podatke. Ta trenutek še sicer ne vemo zakaj, ampak nekoč bodo prišli prav. Komunalam vsekakor, saj njihova podatkovna skladišča predstavljajo kapital za podporo odločanju v prihodnosti. Ta kapital so zmožni uporabljati in obravnavati zaposleni, saj poznajo vsebino in vedo, kaj je posledica in kaj vzrok posledice, zato so nepogrešljiv del digitalizacije. Citiram našo komunalno kolegico mag. Darjo Turk iz komunalnega podjetja Simbio iz Celja, ki pravi: »Prvi ne morete več biti, zadnji si pa ne želite biti!«, digitalizirani namreč.

Torej velika odgovornost menedžmenta?

Največja. Največja odgovornost za digitalizacije je ravno v menedžmentu, ki ima pooblastila digitalizacijo pognati in nadaljevati, čeprav velikokrat nima podpore ostalih, lahko pa je seveda obratno.

Katera merila naj komunalna podjetja upoštevajo pri odločitvi, kaj od dokumentov digitalizirati in kaj ne?

Meril ni, so le pravila. Glavno pravilo je: »DIGITALIZIRAJTE VSE DOKUMENTE«. Mislite in poslujte digitalno, saj se vedno najde tip dokumenta, ki smo ga pozabili in ne bo digitaliziran. Selektiven pristop je lahko samo v fazi uvajanja. Na koncu digitalizirajte vse. Izjeme niso nikoli pravilo. Izjeme tudi naj ne bodo napisane. Digitalizacija je kot plača, nihče ne dvomi, zakaj jo dobimo, a vsi se zavedamo, da je potrebna v celoti in za vse. Digitalizacija je zdaj bistveno lažja, saj imamo danes na voljo kvalitetno strojno opremo za zajem, na drugi strani pa tudi hitrejša diskovna polja za boljšo ceno kot leta nazaj. Torej ovira smo le mi kot uporabniki in naša percepcija glede potrebnosti digitalizacije.

O tej tematiki predavate v tujini. Kaj kažejo primerjave med domačo in tujo prakso?

Tujina vidi digitalizacijo samo kot naslednji korak v poslovanju. Kot smo pri nas videli prehod s tolarjev na EUR. To je korak, ki ga enostavno moraš narediti. To so postopki, ki jih moramo izpeljati. Mi imamo informacije iz zahodne Evrope, kjer se največkrat pojavljamo in predavamo po sejmih. Digitalizacijo tam sprejemajo kot nekaj »naravnega«, kot del logične preobrazbe poslovanj. Daleč od tega, da bi bili veliko bolj napredni, le sprememb se manj bojijo in jih prej vzamejo za svoje.